V zapisu – Avtorska vsebina – jebeš to – Slovenske novice, Požareport, Tomaž Štih sem se dotaknil ene izmed kraj avtorske fotografije, ki se mi je zgodila. Fotografija je posebna ravno zato, ker je verjetno ena in edina takšne vrste in je bila narejena na sedežu podjetja Ultra na Brnčičevi. Da sem avtor fotografije, verjetno ni potrebno razlagati in da ne vem, kako je fotografija prišla v medije, ki so jo “podpisali” kot vir: Twitter, mi je še manj jasno.

Ampak da bo približno jasno, kako poteka komunikacija med novinarjem Slovenskih novic – Jadranom Vatovcem, prilagam tudi najino korespondenco. Na drugi strani, mi je Bojan Požar takoj, ko sem mu poslal enak mail odgovoril, kako lahko urediva zadevo, je dotični Jadran Vatovec začel zgodbo odvijati v povsem drugačno smer. Samo par stvari, ki skačejo iz komunikacije:

  • Skratka, zaj…l sem nedvomno jaz, vi pa boste pač upravičeno ravnali tako, kot mislite, da je edino prav, torej, če vas prav razumem, kaznovali mojo nedopustno naivnost. Če bi pomislil, da si je g. Štih “izposodil” vašo fotografijo, je, to mi lahklo verjamete, ne bi objavil. Mislil sem, da jo je imel kot nekdanji programski tajnik neke vladne stranke in jo je tudi upravičen prikazovati vsem, ki spremljajo objave na twitterju.
  • Očitno sta z g. Tomažem Štihom prijatelja in vam moram priznati, da sem, ko sem potem šel bral vajino dopisovanje (med drugim ste mu celo vi, potem ko je brez dovoljenja objavil vašo prvo avtorsko delo, poslali še sliko, na kateri je on v Ultrinem okolju oz. z Urbanijo), za hip celo pomisli, da sta se vidva najbrž celo dogovorila, da na tak način spravita vašo sliko v medije, da vam on, skratka, naredi uslugo in nastavi trnek morebitnim naivnim medijskim krapom, potem pa vi tistim, ki bomo pač nasedli izstavite račun. 210 evrov??
  • Kakor koli, nimate pa pravice poskušati izsiljevati medijev ali namenoma ustvarjati razmer, v katerih bi lahko medije izsiljevati.
  • Upam, da nekega dne v tej državi nikomur ne bomo več dovoljevali, da izsiljuje ali pogojuje medije in izvaja ultra pritisk nanje. Niti v imenu domnevnega varovanja avtorskih pravic ne.
  • In kako naj bi kdo vas prosil, ali sme uporabiti vašo fotografijo zastonj ali za honorar, če nihče ni mogel vedeti, da ste bil svojčas nekakšen dvorni fotograf Ultre ali nekaj podobnega?
  •  ko boste z mojo “pomočjo” (z mojimi strpnimi odgovori na vaše grožnje, vaš poskus izsiljevanja in vaše preračunljivo insinuiranje, češ da jaz nekaj insinuiram) poskušali zagotoviti vsaj nekoliko, vsaj malo večjo obiskanost vašega slabo obiskane bloga, a ne

Ampak gremo po vrsti. Dne 17.12. sem poslal na [email protected] naslednje elektronsko sporočilo:

  • Informacije o avtorski fotografiji objavljeni na vašem portalu

Pozdravljeni,
Zanima me, od kje vam fotografija, ki ste jo objavili na spletnem naslovu http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/cufer-prestopil-mejo-glede-nlb in je moje avtorsko delo. Kot se verjetno zavedate, ni vse, kar je na internetu last vseh, torej me zanima, od kje vam moje dovoljenje za objavo te fotografije?

Hvala za odgovor!
p.s.: dolgo časa se nisem ukvarjal s tem, tokrat pa bom šel do konca, kot sem šel že leta 2006 – https://www.had.si/blog//2006/10/16/zmaga-blogosfere-v-primeru-turbo-angels-in-sn/

Lep pozdrav,
Roni Kordiš

In dobil nazaj odgovor:

  • Spoštovani g. Kordiš …

… seveda se glede objave fotografije na spletnem portalu Slovenskih novic moram v celoti strinjati z vsemi vašimi argumenti, saj bi bilo nenavadno, če bi se poskušal ne strinjati ali jih zanikati,
priznati pa vam moram, da sem bil žal res skrajno naiven (ne dovolj premišljen), saj sem res glede na to, da je vaš avtorski izdelek na twitterju pač objavil nekdanji programski tajnik Državljanske liste g. Tomaž Štih, sklepal (očitno zmotno), da je on tudi avtor te fotografije in sem se pravzaprav le hotel javno povprašati, čemu (s kakšnim namenom) jo je objavil prav po hišni preiskavi pri obrambnemu ministru Romanu Jakiču. Skratka, zaj…l sem nedvomno jaz, vi pa boste pač upravičeno ravnali tako, kot mislite, da je edino prav, torej,
če vas prav razumem, kaznovali mojo nedopustno naivnost. Če bi pomislil, da si je g. Štih “izposodil” vašo fotografijo, je, to mi lahklo verjamete, ne bi objavil. Mislil sem, da jo je imel kot nekdanji programski tajnik neke vladne stranke in jo je tudi upravičen prikazovati vsem, ki spremljajo objave na twitterju.

Lep pozdrav,
Jadran Vatovec

In potem se je začela korespondenca, ki ni vodila nikamor:

  • Pozdravljeni,

Hvala za vaš odgovor. Tomaž Štih je na Twitterju danes priznal, da je sliko dobil od Demokracije –  https://twitter.com/Libertarec/status/412919578415472640  – @had @ZaresGregor @RomanJakic 2. Ne moti te avtorstvo (vir je Demokracija, namen satira), ampak politika in 3. moje študentske fotog. nimaš.

Vem, da je situacija precej smešna, sploh ker je ta fotografija bila resnično namenjena štirim osebam. Očitno jo je dobila v roke še četrta oseba in jo izkoristila za svoje interese.

Glede na to, da imam precej slabih izkušenj z “izposojo” avtorskega dela, imam na blogu objavljen tudi uradni cenik – https://www.had.si/blog//drobni-tisk/ za dovoljeno objavo. Za “krajo” je tarifa drugačna.

V upanju, da najdeva skupni jezik, vas pozdravljam,
Roni

Potem pa se je počasi začelo razpletati:

  • Re: Spoštovani g. Kordiš …

Verjamem vam, da imate slabe izkušnje z “izposojo” (krajo) vašega avtorskega dela, je pa tudi res, da sem jaz doslej enako naivno, kot v vašem primeru, samo še dvakrat uporabil kot ilustracijo fotografiji, prav tako objavljeni na twitterju: enkrat, ko je svojo sliko objavil na Tw predsendik republike Borutu Pahor, in drugič, ko je svojo sliko v kabini državnega falcona objavil na Tw minister Roman Jakič. Imate prav, obakrat bi bili lahko sliki ukradeni nekem avtorju ali celo vam. Jaz sem resda verjel v obeh teh primerih, pa tudi v primeru Tomaža Štiha, da so bili tisti, ki so jih objavili, upravičeni do tega. Lahko mi verjamete ali tudi ne, če bi vedel, da je g. Štih nekomu vzel sliko ali celo da jo je dobil od tednika Demokracija, kot pravite,se najbrž niti ne bi spraševal, čemu jo je sploh objavil na Tw. Tako pa … ne vem, kaj naj rečem.

  • Pozdravljeni,

Po premisleku sem se odločil, da bom upošteval svoj cenik, ki ga imam objavljenega na blogu: Vsebine so na voljo po pisnem dovoljenju avtorja po naslednjem ceniku: fotografija: 210€ (+ ddv)
Seveda lahko rešujem spor tudi preko pravnikov, vendar v tem primeru bom zahteval drugačno tarifo.  Upam, da se strinjate in mi pošljete podatke za račun.

Lep pozdrav,
Roni

In ja, potem je šlo vse skupaj samo še globje in se je vse skupaj začelo zapletati:

  • Re: Spoštovani g. Kordiš …

Najbrž razumete, da se ne glede na vaše zadnje sporočilo oziroma zaradi njegove vsebine pač moram posvetovati z urednikom. Se mi pa zdi vaš razmislek/odločitev zdi zelo sporna tudi zato, kar ste, kot so me kolegi pač obvetsili, včeraj cel dan “štosirali” na twitterju s človekom, ki je dejansko ali, če rečeva, neposredno izrabil vaše zaupanje in objavil vam ukradeno (?)  fotografijo. Očitno sta z g. Tomažem Štihom prijatelja in vam moram priznati, da sem, ko sem potem šel bral vajino dopisovanje (med drugim ste mu celo vi, potem ko je brez dovoljenja objavil vašo prvo avtorsko delo, poslali še sliko,
na kateri je on v Ultrinem okolju oz. z Urbanijo), za hip celo pomisli, da sta se vidva najbrž celo dogovorila, da na tak način spravita vašo sliko v medije, da vam on, skratka, naredi uslugo in nastavi trnek morebitnim naivnim medijskim krapom, potem pa vi tistim, ki bomo pač nasedli izstavite račun. 210 evrov?? O, seveda imata vidva z g. Štihom, s katerim sta se zabavala ob ugotovitvi, da si je on privoščil satiro (!?!), vso pravico tako ravnati. Jasno, da lahko rešujete spor tudi preko pravnikov etc. etc. Tudi to je vaša pravica. Ne boste prvi, ki se boste spravili na medije in ob tem poskušali še čim več zaslužiti. Svojčas me je zaradi nekega članka tožil g. Pavle D., zaposlen v DZ, in v parlamentarni jedilnici razlagal, da me je samo zato, ker ima jo Slovenske novice veliko denarja. Kakor koli, nimate pa pravice poskušati izsiljevati medijev ali namenoma ustvarjati razmer, v katerih bi lahko medije izsiljevati.
Toda … kot rečeno, vam bom dokončno odgovoril, ko se bom pogovoril z urednikom.
Lp Jadran Vatovec

In seveda nisem ostal dolžan ničesar:

  • Torej, če prav razumem, vi sedaj podtikate meni da je bilo vse skupaj namišljeno? Odlično. Lahko se gremo seveda tudi takšno zgodbo, če si vi tako želite!

Zaslužiti? Seveda, če nekdo uporabi moje avtorsko delo, potem z največjim veseljem. In s Slovenskimi novicami sem imel že precej takšnih situacij.

Očitno sem s tem stopil na žulj Jadranu Vatovcu in se je razpisal in napisal marsikaj, kar mi je bilo zanimivo prebrati:

  • Spoštovani g. Kordiš,

kot sem vam obljubil, se vam oglašam že po posvetu z urednikom.
Kot tisti, ki je vsekakor naredil napako in objavil vašo sliko brez vsake zlonamernosti oziroma v očitni zmoti v zmoti (nevede, da je slika vaša oziroma da ste vi kot nekdanji sodelavec Ultre slikali svoje šefe) in samo zaradi tega, ker jo je prek twitterja razpečeval drugi nekdanji sodelavec Ultre g. Tomaž Štih, menim, da je vaša zahteva, da bi si zagotovili tako nerazumno visok honorar za neko sliko, povsem neprimerna in nesprejemljiva.
Verjamem vam sicer, ja, kar na lepe oči, da ste res vi njen avtor.
Verjamem tudi, da vam jo je nekdo ukradel.
Da jo je na twitterju predvčerajšnjim prvi objavil vaš znanec oziroma prijatelj g. Štih, ki je prav tako naključno, enako, kot vi, nekaj časa delal na Ultri, sta prav tako že vidva povsem nedvoumno potrdila v vašem medsebojnem včerajšnjem tvitanju. On je vam pojasnil, da jo je sicer vzel iz tednika Demokracija, vi pa ste mu potem pojasnili, da vse to tako ali tako ni pomembno, da pa boste iz Slovenskih novic in pozareporta zaradi tega iztisnili denar.
Tu pa zadeva postane zanimiva: njemu niti z besedico niste očitali, da je sliko objavil kar na svetovnem družbenem omrežju twitter, ki ima najbrž širšo publiko, kot SN in pozareport skupaj,
pa ne samo to, ponudili ste mu in med vajinim zabavanjem (Tw-štosiranjem) poslali celo še drugo sliko iz Ultre, na kateri sta on in g. Urbanija ter mu potrdili, da jo lahko zdaj objavi tudi na svojem FB-profilu.
Iz vsega tega je nerazumljivo: zakaj se vam očitno sploh ne zdi sporno, da je on ukradeno sliko objavil oziroma, če njemu verjamete, da jo je še prej tudi že Demokracija? Po logiki vašega domnevno načelnega zavzemanja za varovanje avtorskih pravic, bi človek pričakoval, da boste kaj rekli tudi g. Štihu in uredništvu Demokracije. Se tudi na njiju jezili. Vendar ne, radi bi dobili le denar Slovenskih novic.
Poleg tega, kot se vam že napisal (in ste se menda strinjali), nihče najbrž ne bi objavil slike, če bi bilo mogoče sklepati, da je njen avtor g. Roni Kordiš. Slika je bila medijsko zanimiva samo zato, ker jo je objavil na Tw g. Tomaž Štih, nekdanji programski tajnik Virantove državljanske liste.

kako ste že na svojem blogu zapisali leta 2006:
https://www.had.si/blog//2006/10/16/zmaga-blogosfere-v-primeru-turbo-angels-in-sn/

“In sledil je ponoven klic na uredništvo Slovenskih Novic. Še enkrat sem moral napisati mail, z vsemi podatki in težvami s katerimi sem se srečeval, ki ga je prijazna tajnica posredovala odgovornemu uredniku g. Bauerju. Čez par dni sem dobil klic in dogovorila sva se za sestanek na uredništvu.
G. Bauer se mi je najprej opravičil za nevšečnosti, potem pa me povprašal o znesku, ki ga želim za objavljeni fotografiji. Povedal mi je, da so takšne fotografije plačane po približno 2000 sit za komad. Jaz sem mu povedal, da je na blog objavljen cenik in da si želim plačila po takšnem znesku. Ko sem mu povedal številko je ugotovil, da mu je veliko lažje, če prepusti primer pravnikom in se vse skupaj konča na sodišču. Glede na to, da se zavedam stroškov, ki bi jih imel z odvetnikom in vsega časa, ki bi ga porabil za to, sem ga prosil, naj sam predlaga ceno za eno fotografijo. Začela sva z 10k sit, jaz se nisem strinjal s ponujeno številko, ponudil mi je 15k sit, pa mi tudi ni bilo dovolj. Ko sem ga pogledal v oči, ko je rekel, da mi da 20k sit za eno fotografijo, sem vedel, da je to zadnja cena, ki mi jo je pripravljen ponuditi. In sem jo sprejel. 40k sit za dve fotografiji, kateri mi nista niti v ponos, je več kot dovolj.
Seveda sem ga povprašal tudi o sodelovanju, glede na to, da je fotoaparat povsod z menoj. Rekel mi je, da bo vesel, če mu pošljem mail s kakšnimi zanimivimi stvarmi in da jih bodo objavili brez problema. Prav tako pa mi je dal nasvet, če se še kdaj zgodi podobna situacija, da se moram vedno pogovarjati samo z odgovornim urednikom in nikoli z nikomer drugim! Sledil je stisk roke in ponovno opravičilo g. Bauerja! V tajništvu sem izpolnil še par formalnosti in stvar je bila končana.
Zaključek zgodbe: dejansko se mi v tej celi zgodbi ni šlo toliko za denar, kot pa za princip in raziskovanje težv avtorskih pravic malega, nepomembnega človeka, ki objavlja svoje prispevke pod CC licenco, ki dovoljuje precej stvari, vendar se vseeno pojavijo primeri, ko se tudi to krši.”

Zanimivo.

Takrat ste sprejeli 20 tolarjev za eno vam “ukradeno” sliko. Danes bi radi za slabšo malo več, 250 evrov.
Žal poleg tega obstaja tudi sum, da sta se z g. Štihom morda dogovorila, da na tak način nastavita trnek medijskim krapom, ki bodo morda naivni nasedli ali pa tudi ne. Drži, jaz sem se pač pustil ujeti g. Štihu, le vam ali kar obema. Konec koncev je stvar kar dobičkonosna, ja, tudi, če si vsakič razdelita izkupiček za tako njemu “ukradene” vaše slike.
Ker pa verjamem v pravno državo, menim, da bo res najbolje, da uresničite vašo vnaprejšno grožnjo in ukrepate prek vaših ali vajinih pravnikov.
Upam, da nekega dne v tej državi nikomur ne bomo več dovoljevali, da izsiljuje ali pogojuje medije in izvaja ultra pritisk nanje. Niti v imenu domnevnega varovanja avtorskih pravic ne.
Lep pozdrav,
Jadran Vatovec

In takoj je sledilo še eno elektronsko sporočilo z njegove strani:

  • Ničesar vam ne podtikam niti ne bi nikoli podtikal. Konec koncev vas sploh ne poznam. V redu, zdaj vem, ker sem medtem preveril, da twitterju predvsem bojevito zagovarjate Ultro ali stališča Zaresa. Takoj sem vam priznal, da mi je žal, da sem objavil vaše avtorsko delo, in tudi iskreno pojasnil, da nisem ne slutil ne vedel, da ste vi lahko avtor slike nekdanje Ultrine trojice. Morda ste že pozabili, vendar sem se vam opravičil in pojasnil, kako/zakaj je prišlo do za vas in za mene neljube napake. Za razliko, če prav razumem, od g. Štiha in Demokracije, ki se jima očitno nio bilo treba. To pa je žal indic, da sem le ugriznil v vašo/cvajino vabo. Vi pa ste se potem odločili, da boste zato samo mene (ne g. Štiha niti ne Demokracije) po palicajsko kaznovali z “globo” 250 evrov.

In kolikor sem razumel s Slovenskimi novicami niste imel “že več takšnih situacij”, temveč le eno, po kateri ste resda pokramljali z g. Baurejem, ki resda zelo dobro pozna g. Gregorja Golobiča, saj je z njim včasih jadral oziroma je z njim celo zelo dober prijatelj, in s katerim ste se potem, ko vam je za eno sliko plačal 20 tolarjev, pač prijateljsko razšla.

Ampak se res ne mislim več z vami dopisovati. Vi, kot nekdanji sodelavec (fotograf!) Ultre, v to sem prepričal, bolje od mene veste, kaj je res in kaj ozadje v tej zgodbi ter kakšen je vaš odnos do drugega nekdanjega ultrovca g. Štiha, pa tudi, zakaj ste meni začeli groziti s sodnim pregonom. S tem, tudi zato, ker žal niste korektni,  končujem pisno korenspondenco z vami.

Ah ja, preprosta lahkost bivanja. In jaz sem se še naprej ukvarjal z njim:

  • 20 tisoč tolarjev za eno fotografijo, na katero nisem bil niti najmanj ponosen. Na slednjo fotografijo sem ponosen, ker je edina takšna fotografija. Razlika je očitna.

In kot sem napisal že večkrat – če me nekdo vpraša za fotografijo, mu jo vedno z veseljem odstopim – zastonj! Če mi jo kdo ukrade, kar je vaše dejanje – kljub temu, da pripišete vir Twitter,  je to nekaj drugega. Kot novinar, oz. kot urednik, bi morali ločiti ti dve stvari – lahko pa gremo tudi v detajle, o številu vaših obiskovalcev spletnega mesta, o vaši nakladi in naredimo premosorazmerno računico, kot se to naredi v svetu, kjer novinarji spoštujejo avtorske pravice.

Vaše insinuacije so mi zanimive, še bolj pa me žalosti dejstvo, da so dejansko prišle izpod rok človeka, ki ustvarja medij. Ampak to je vaš odnos, ki ste ga pokazali. Kaj bom naredil z Demokracijo in Požareportom je pač moja stvar in se vas ne tiče – torej, če vsi kradejo, lahko tudi mi je vaš izgovor, ki pa na srečo ne pije vode.

Mi je pa v veliko veselje dobiti toliko žolča od urednika, ki se brani ko je storil – po vaše “napako”. In ko vpletete v zgodbo g. Marjana Bauerja in poznanstvo z Gregorjem Golobičem, je vsa stvar dejansko še toliko bolj patetična.  Res je, če bi vedel, da komuniciram z novinarjem, bi to prekinil v prvem trenutku, ker se z vami nimam kaj dogovarjati, pogovarjati. Za to je odgovorni urednik, ki vam bo kril hrbet.

Me pa veseli, da bo ta zgodba dobila svoj epilog. Zadnjih osem let se borim za avtorske pravice in ne, ni vse, kar se najde na internetu last vseh in zastonj!

Lep dan še naprej,
Roni

In potem se gremo še malce ad hominem, da bo lažje vse skupaj in da bom bolj prestrašen

  • Saj veste, da vi insinuirate in zakaj, ne jaz, da ste vi patetično sprenevedate  in da ta fotografija nima nobene posebnee vrednosti, nikakršne,a ne? Zanimiva je bila za objavo samo zato, ker jo je na Tw objavil g. Tomaž Štih. Če mislite, da to ne drži, poskusite še vi objaviti na twitterju, pa ne samo eno ali deset, lahko tudi sto fotografij. Seveda pa je lahko katera koli fotografija za vas izjemno dragocena, za vse druge pa prav nič vredna. To je vedno možno. tega nihče ne more zanikati.

In kako naj bi kdo vas prosil, ali sme uporabiti vašo fotografijo zastonj ali za honorar, če nihče ni mogel vedeti, da ste bil svojčas nekakšen dvorni fotograf Ultre ali nekaj podobnega? Boste zelo razočarani, če boste preverjali, kolikša je v resnici obiskanost različnih slovenskih spletnih strani. Očitno o tem ne veste prav veliko. In nehajte že o tem, da drugje novinarji spoštujejo avtorske pravice. Natančno veste, da nikoli nihče ne bi objavil fotografij, ki jih vi slikate. Da je bila objavljena prav zaradi popolne, katastrofalne zmote, da gre za fotografijo g. Štiha. Če imate vi težave z žolčem, ga jez nimam. Ves čas e vam zelo spoštljivo in potrpežljivo odgovarjal. Dejstvo pa je, da ne vaš blog ne vaše forografije niso bog ve kaj.  Ste pa res delali v Ultri in res na Tw vehementno zagovarjate stališča Zaresa. Kar sem vam že priznal.
Butasta napaka je bila nedvomno moja, tudi to sem vam priznal in vam še enkrat priznam, ker preprosto nihče normalen ne more pomisliti na to, da bo g. Štih objavljal vaše slike. Zdaj vem, da je v tej državi celo to možno. Sem si pa zatospremenill mnenje o njem. Na slabše.

Še končno opozorilo z moje strani, da bo komunikacija objavljena na blogu:

  • Samo v opozorilo – vsa komunikacija bo objavljena na blogu in posrkbel bom, da bo tole zelo dobro bran zapis.

Dejstvo pa je, da ne vaš blog ne vaše forografije niso bog ve kaj.
Uživajte v svojem svetu, kjer avtorsko delo pač ni cenjeno!

Roni

In seveda, tudi odgovor z druge strani – na žalost jaz ne potvarjam dejstev, niti jih ne prirejam, kot mi je očitano. Če nekaj zajebem, ali ukradem, bom za tem stal in bom povrnil škodo, ne bom pa se spravil v konflikt

  • Ah, g. Kordiš, da boste najverjetneje najino komunikacijo zlorabili za to, da bi vsaj kolikor toliko pritegnili/usmerili pozornost na vaš blog, je bilo mogoče pričakovati. Bom iskren, nekateri so me takoj (dobronamerno?) opozorili,

da je to zagotovo eden od vaših vzporednih namenov. So me pa resda tudi še opozorili, da radi pri povzemanju vaše e- komunikacije z drugimi ljudmi nekoliko pocenzurirate sogovornike in tako izboljšujete “umetnosti vtis”. Prvo domnevo ste mi zdaj že potrdili, hvala, o (ne)utemeljenosti druge pa se bom pač prepričal, ko boste z mojo “pomočjo” (z mojimi strpnimi odgovori na vaše grožnje, vaš poskus izsiljevanja in vaše preračunljivo insinuiranje, češ da jaz nekaj insinuiram) poskušali zagotoviti vsaj nekoliko, vsaj malo večjo obiskanost vašega slabo obiskane bloga, a ne?
Morda pa bi lahko hkrati na vašem blogu objavili tudi moj današnji članek Ko policija jaha trojanske konje? Zakaj? Zato, ker v njem opozarjam na enega od problemov, za katerega menda tudi vi menite, da je treba nanje opozarjati? Če se s poudarjanjem svojih domnevno visokih načel ves čas zgolj ne pretvarjate, kajpak.

Torej imamo v Sloveniji novinarje, ki se jim pač zgodi, da nekaj nekje najdejo in potem to objavijo v tiskanem mediju in spletnem mediju. Ko se jim dokaže, da so ukradli avtorsko delo, se za njih začne poskus obračanja dejstev. Na žalost zelo slabo. In ko najbolj patetično pri vsem tem je dejstvo, da naj bi takšnim novinarjem ljudje celo verjeli? No ja, zgodba se še ni končala!

ultra

14 Responses to Jadran Vatovec – Slovenske Novice in kraja avtorskega dela

  1. David pravi:

    Roni…. u got nerve of steel :) gem da gre za princip…. ampak ko se moreš na tak nivo spustit z enim takim novinarjem…. bi vsaj mene osebno, minila volja.

    Ampak hvala bogu ,da obstajajo tudi taki kot si ti…. in imajo “balls” da peljejo to do konca :)

    Me vsekakor zanima kakšen bo epilog te zgodbe :)

  2. primoz pravi:

    A z demokracijo se pa iz principa ne pogovarjaš? al oni niso objavili slike?

  3. JeBi pravi:

    Jaz sploh ne vem zakaj si dopisuješ z njimi. Že v prvem pismu, bi napisal samo moja slika, navedel dokaz in priložil račun. Potem pa izvršba na podlagi verodostojne listine, itd.

  4. Iztok pravi:

    Vatovc lahko póje kolkor hoče, ampak dejstvo je, da ni tega Štiha vprašal o avtorstvu fotke. In to napako oz. neumnost je pač treba plačat. Basta. Sodišče lahko samo še o višini odškodnine odloča.

  5. Mare pravi:

    Toži jih za precej več kot 200€.
    Sicer pa je takšen odnos novinarjev pod vsako kritiko. Škoda besed.

  6. boro pravi:

    Ni objavljanje besedil novinarjev / urednikov slovenskih novic nedovoljena uporaba avtorskega dela?

  7. (jm) pravi:

    Čak mal, zdaj pa meni več ni nič jasno.

    Kdo je fotko prvi spravil na medmrežje? A je ni Tomaž najdel na nekem spletnem mediju, in jo potem objavil na twiterju. Al kako?

    Pa to nima nič veze z tem ali so SN odgovorne ali ne. So.

  8. Simon pravi:

    Jao, ker bumbar je ta Vatovec … kakšno sprenevedanje, da ga ni sram! Če je zajebu, je zajebu …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.