V Sloveniji je povsem preprosto diskreditirati človeka, dasiravno mu ni dokazano ničesar. Namreč, če imaš dobro naoljen ustroj, kot ga imajo nekatere parlamentarne stranke, potem je vse skupaj precej preprosto. Govorim o zadnjem primeru, ko je pred parimi dnevi prišla “v javnost” informacija, da je Roman Leljak – publicist, ki je zaslužil za Lamborghinija pred mnogo leti s prodajo knjige Črne bukve (ki je naperjena proti partizanstvu in komunizmu), našel dokumente ki Janeza Zemljariča obtožujejo da je stal za umorom Hrvata Nikice Martinovića in izginotjem Stjepana Crnogorca. Da tega, da je taista oseba, Roman Leljak, tisti podjetnik, ki se ga precej Slovencev spominja iz obdobja, ko je bil podjetnik in je pobral velike količine denarja, ne bom niti omenjal.

Kako poteka recept za diskreditacijo?

  • nekdo najde nek dokument, ki ga ne predstavi javnosti, ampak javnost obvesti o tem dokumentu – nepomembno ali je ponarejen ali pristen (spomnimo se primera ponarejenih dokumentov o ex predsedniku Danilu Türku, da je bil obveščen o atentatu v Velikovcu, ki ga je sproducirala SDS)
  • mediji, predvsem tisti, ki so na “pravi” strani, začnejo z dejavnostjo – obveščanje, diskreditiranje, predvsem vse na podlagi uporabe – naj bi, po poročanju,..
  • v javnost, ekskluzivno, pride dokument, ki je obtožujoč za eno stran – našel se je slučajno in tv ekipa, ki predstavlja to informacijo ima napeljano celotno zgodbo z kompetentnimi sogovorniki – v tem primeru Matej Hlebš, Roman Leljak in zgodovinar iz avstrije, ki izjavi, da je dokument definitivno zanimiv za preiskovalce
  • začne se ofenziva na družbenih omrežjih, kjer vojske trolov (brez imenov in priimkov) reagirajo na vsako omembo Leljaka in se mu postavijo v bran
  • na spletnem mestu politične stranke se napišeta vsaj dva prispevka o UDBI in njihovih načinih funkcioniranja
  • ker se je stvar že začela valiti, je sedaj treba reagirati tudi v politični stranki, ki mora začeti svojo ofenzivo – nujna seja parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti bo že danes – to, da jo vodi Eva Irgl je zgolj naključje
  • Janez Zemljarič se obravnava, kot da je kriv, čeprav mu ni bilo še nič dokazano – ampak tega smo že navajeni in vedno znova priča enakim postopkom, ki se jih poslužujejo nekateri

Ali je Janez Zemljarič kriv ali ne, bodo dokazali za to pristojni organi. Za nekatere je to povsem nepomembna informacija, saj če mediji napišejo, da je kriv, potem velja, da je kriv. Če stranka reče, da je kriv, potem je kriv. Ni kritične distance do takšnih stvari, ampak je vse zgolj bazirano na špekulacijah.

Mediji se sploh več ne zavedajo, da so samo orodje nekaterih, da v javnost plasirajo informacije – v tako kratkem času ne bi mogli niti preveriti ali gre za resnične dokumente ali pa samo za poskus diskreditacije, kot smo že dolgo časa navajeni. No, smešno se mi zdi, ker je bil taisti Matej Hlebš tudi eden izmed glavnih protagonistov akcije proti Ultri, kjer je šlo za prav tako ponarejene inicialne dokumente.

Še bolj smešno pri vsem tem je, da se bomo spet začeli deliti na naše in vaše – v teh časih tega dejansko ne potrebujemo. In če je Roman Leljak ravno v tem času odkril te dokumente, potem je verjetno vprašanje, zakaj se je to zgodilo ravno sedaj. Ampak to bomo videli v zelo kratkem času.

sds