Sam prihajam iz tistega obdobja, ko je bilo zdravstvo brezplačno – brezplačen zobozdravnik, brezplačen zdravnik. Časi socializma so bili v tem pogledu idealni, saj smo vsi imeli enake možnosti in enako zdravljenje. No, tudi takrat so obstajali privatni zdravniki, do katerih si lahko prišel, če si segel v denarnico. In tako je tudi še danes. Če imaš denar, potem lahko marsikaj opraviš veliko hitreje, kot pa če greš po pravilih javnega zdravstva.

Primer, ki ga poznam in sem ga doživel včeraj je ekstrakcija modrostnega zoba – bolečina je bila tako huda, da sem se, kljub temu, da me je zobozdravnikov najbolj strah na tem svetu, odločil, da ga obiščem – zobozdravnika s koncesijo. Glede na to, da so moji zobje malček “zahtevni”, sem dobil dve napotnici – eno za slikanje (ortopan) in drugo za ekstrakcijo na UKC-ju. Ko sem vprašal za slikanje, sem dobil odgovor da pridem na vrsto nekje v desetih dneh, na ekstrakcijo pa bi čakal, če bi sklepal po prejšnjem puljenju modrostnega zoba več kot pol leta. Okvirno.

Ko je prisotna bolečina, ki bi se je rad čim prej znebil, je nepomembna cena. Edino pomembno je, da se čim prej reši situacija, oz. da bi našel zobozdravnika, ki bi mi čim prej izpulil zob, ki mi je povzročal bolečine in težave. Glede na to, da je v Ljubljani precej privat zobozdravnikov, sem jih par poklical. Zadevo bi rešili v parih dneh je bil v večini primerov odgovor, dokler nisem poklical ordinacije Modri zob, kjer mi je prijazna medicinska sestra sporočila, da lahko pridem v 20 minutah in da bomo naredili rentgensko sliko in potem videli, kaj se da narediti.

Moje veselje, kljub strahu pred zobozdravnikom, je bilo huronsko. Namreč takšen način mi je všeč – ko se nekaj odločim, želim da se takoj stvar uredi in ne da moram čakati tedne in mesece. Ko sem vstopil v ordinacijo, me je zdravnik prijazno pozdravil, mi razložil vse skupaj in naredil slike problematičnega zoba. Na zaslonu mi je pokazal, kako se ima namen lotiti tega, kje bo rezal in kako bo pulil. Vprašal me je, če se strinjam s ceno 80 eurov za ekstrakcijo in z največjim navdušenjem sem se strinjal.

Sam postopek je trajal približno 15 minut. Dve injekciji, ki sta prijeli zelo hitro, potem pa široko odprta usta in v nekem trenutku je zobozdravnik rekel, da je urejeno. Nisem imel niti občutka, da je že vsega konec, vendar sem bil zelo vesel, da je bilo konec vsega. Na koncu si je vzel še pet minut in mi razložil na kaj moram sedaj biti pozoren, kaj smem jesti in česa ne smem početi. Od telefonskega klica, do izruvanega modrostnega zoba je minilo manj kot 40 minut in jaz sem se že odpeljal. Glede na to, da nisem čutil ustnice in jezika, je bil vsak pogovor nemogoč. In glede na to, da sem se zavedal, da bo bolečina huda, sem preventivno vzel tablete. Imel sem prav. Danes se je vse skupaj razbolelo, vendar je že precej boljše, kot je bilo včeraj.

Torej, kje je razlika med javnim in privatnim zdravstvom? Predvsem v odnosu, ki ga ima osebje do pacienta in reševanju problemov, ki nastajajo. Povsem brez problema bi me včeraj zobozdravnik odslovil in me naročil čez 14 dni. Pa vendar se zaveda, da mora preživeti na trgu, za razliko od marsikaterega javnega zobozdravnika, ki tega ne gleda na ta način. Ne morem enačiti vseh ljudi in niti ni to moj namen – ampak tudi javno zdravstvo in čakalne vrste bi lahko, z malce bolj človeškim odnosom precej spremenili.

Kot primer – ko sem v zdravstvenem domu spraševal za rentgen, je oseba, ki ga opravlja in je bilo to med njenim delovnim časom, sedela notri in ni imela niti ene stranke. Ampak jaz sem se moral naročili preko elektronske pošte, ker je bila ura 12:5o in šele ob 13. uri začnejo z naročanjem v pisarni. Razumem, vsakomur svoje. Ampak dokler bodo stvari potekale na tak način, se ne bo veliko spremenilo v Sloveniji.

p.s.: ja, najbolj na svetu me je strah zobozdravnika. In to, da sem se odločil, da v enem dnevu uredim problem, je zame celo presenečenje! Sicer sem dva dneva že “munjen”, ampak jutri bo stanje ok in jaz bom vesel, ker ne bom imel tega strahu nad seboj!

roni_kordis_bw