Demokracija je “zajebana” stvar, ki si jo vsak interpretira drugače. Bil sem prepričan, da je Vlada RS orodje v rokah volivcev, pa sem se motil. Glede na to, da je bilo zbranih več kot 5000 podpisov za predlog Zakona o konoplji, me odziv vlade preseneča. Namreč:

“Glede na navedeno, Vlada Republike Slovenije ne podpira predloga Zakona o konoplji, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina volivk in volivcev, in predlaga, da ga Državni zbor ne sprejme.

Današnji odziv Vlade RS na Twitterju glede te teme:

Še celoten odgovor Vlade RS (vir):
MNENJE Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada RS) je 24. 12. 2013 s strani Državnega zbora Republike Slovenije v mnenje prejela predlog Zakona o konoplji, druga obravnava, EPA 1689 – VI, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina 5000 volivk in volivcev.

V zvezi z navedenim predlogom Vlada RS daje naslednje mnenje:

Predlog Zakona o konoplji (v nadaljnjem besedilu: predlog zakona) posega na področja, ki jih urejajo Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 – ZZdrl-A in 47/04 – ZdZPZ; v nadaljnjem besedilu: ZPPPD), Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 98/99, Ur.l. RS, št. 2/2004 –ZPNNVSM, Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/00, 8/01 popr. 49/01, 78/02, 53/04, 37/05 Odl.US: U-I-335/02-20, 122007, 102/09, 95/10, 58/11 in 62/13) in Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka (Uradni list RS, št. 40/2011). Predlagatelji kot cilj zakona navajajo varstvo ustavnih in človekovih pravic, zlasti pravic otrok, pridelovalcev navadne konoplje in uporabnikov medicinske konoplje. Cilj zakona, naj bi bila uskladitev slovenske zakonodaje in odpravljanje protislovij v njej na področju urejanja proizvodnje in prometa s konopljo s sodobnimi smernicami v okviru mednarodnih sporazumov, saj predlagatelji navajajo, da je sedanja ureditev v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in mednarodnimi konvencijami s tega področja.

Predlagatelji navajajo, da konoplja spodbuja nevrogenezo in zdravi številne bolezni ali bolezenske simptome, kot so depresija, bipolarna motnja, shizofrenija, migrena, alkoholizem, astma, osteoporoza, glavkom, ulkus, artritis, multipla skleroza, uničuje rakaste celice, zdravi diabetes in srčno-žilne bolezni, Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen ter epilepsijo. Predlagatelj meni, da konoplja nima negativnih psihoaktivnih učinkov, oziroma so le-ti izključno preventivni, terapevtski in zdravilni in da bo legalizirana uporaba konoplje imela pozitiven vpliv na: zmanjšanje delovanja kriminalnega črnega trga; zmanjšanje stroškov za delovanje organov odkrivanja in pregona; zmanjšanje stroškov za zdravstveno blagajno, ker je konoplja, kot “poceni” rastlina vsestransko učinkovita rastlina; prehod od nevarnejših drog (heroin, kokain in alkohol) na nenevarno konopljo, ki ne povzroča telesne odvisnosti; na prometno varnost, ker naj bi imeli vozniki, ki so kadili samo konopljo, manjši delež nesreč, kot vozniki, ki so vozili trezni oziroma niso uporabili nobene droge.

Predlog zakona ureja področja gojenja, pridelave, predelave, prodaje na debelo in drobno ter uporabe rastline konoplje in njenih učinkovin v hortikulturne, zdravstvene in industrijske namene ter določa pogoje in ukrepe za zagotavljanje varnosti, učinkovitosti in kakovosti uporabe konoplje, pogoje in postopke za njeno preskušanje, pridelavo in predelavo, cene, promet, uradno kontrolo in nadzorstvo nad pridelavo in prometom s konopljo z namenom varovanja javnega zdravja ter določa ustanovitev in naloge Javne agencije za konopljo (v nadaljnjem besedilu: JAK).

Po predlogu zakona je konoplja ena sama rastlina, ki se v svojih različicah uporablja v industrijske ali zdravstvene namene in se v ta namen razvršča na navadno konopljo, ki je namenjena industriji in zdravilno konopljo, ki je namenjena zdravljenju. Konoplja namenjena zdravljenju se nadalje razvršča na konopljo, ki se uporablja pod zdravniškim nadzorom in na zdravniški recept, ter na konopljo, ki se uporablja za samozdravljenje in kjer recept ni potreben.

Predlog zakona odpira možnosti za gojenje, pridelavo, predelavo, prodajo na debelo in drobno konoplje, namenjene zdravljenju, ki bi se prodajala v posebnih lokalih, trgovinah z zdravilno konopljo ter bila dostopna v lekarnah na zdravniški recept pod posebnimi pogoji.

Pri konoplji namenjeni samozdravljenju ne veljajo nikakršne omejitve, razen dopustne letne količine konoplje, ki znaša 1000 gramov na osebo, oziroma več, če to terjajo zdravstvene inidkacije. Predlog zakona ureja je tudi skupnostno gojenje in rabo konoplje za samozdravljenje. Presežne količine konoplje naj bi odkupil in prevzel JAK.

Pri industrijski konoplji predlog zakona določa vsebnost THC do 5%, kar je v nasprotju s šestim odstavkom 32. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, ki določa da vsebnost THC ne sme presegati 0,2%.

Predlog zakona določa ustanovitev JAK, ki bi opravljala številne naloge v zvezi s pridelavo, predelavo, prometom, cenami, nadzorom kakovosti, varnosti in učinkovitosti konoplje, razen nad tisto konoljo, ki bi bila namenjena samozdravljenju. Na JAK se prerazporedijo zaposleni Ministrstva za zdravje, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki delajo na tem področju.

Ugotovitve

Zakonodajni in mednarodno- pravni okvir

Vlada RS ugotavlja, da določbe veljavne zakonodaje na obravnavanem področju ne posegajo v ustavne oziroma človekove pravice na nedovoljen način, temveč posamezne zakonske določbe le konkretizirajo človekove pravice ter urejajo in določajo postopke, kako te pravice uveljaviti.

Področje prepovedanih drog je v Republiki Sloveniji urejeno v skladu s konvencijami Organizacije združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN) na področju drog, drugimi mednarodnimi pravnimi akti in z usmeritvami Evropske unije, ki so zavezujoči za vse države članice. Konvencije OZN na področju drog, kot tudi Strategija in Akcijski načrt Evropske unije na tem področju ne urejajo problematike konoplje na način, kot je neveden v predlogu zakona.

Konoplja in tetrahidrokanabinol (v nadaljnjem besedilu: THC) po mednarodnih konvencijah spadata med prepovedane droge. Države podpisnice konvencij so se zavezale, da bodo na nacionalni ravni sprejemale ukrepe zoper zlorabo drog in mednarodno tihotapstvo. Po drugi strani Konvencije vsaki državi dopuščajo razvijati lastno in specifično politiko na področju prepovedanih ?drog, ki pa mora slediti nakazanim smernicam in pogojem. V primeru konoplje 28. člen Enotne konvencije o mamilih na primer določa, da mora v primeru, da se država odloči za gojenje rastline kanabisa za proizvodnjo kanabisa ali smole iz kanabisa, vzpostaviti nadzorni sistem, kakršen je v 23. členu iste konvencije predviden za nadzor nad opijskim makom. Taka dikcija konvencije dejansko omogoča nadzorovano uporabo vseh vrst konoplje v medicinske namene.

Konvencije OZN posameznim državam dopuščajo torej le malo manevrskega prostora pri oblikovanju nacionalnih politik. Kljub temu, pa so na primer na Nizozemskem in v nekaterih drugih državah (Španija, Češka, Portugalska, Slovenija) z interpretacijami konvencij svojo zakonodajo in politiko razvili tako, da se kazensko ne preganja uporabnikov konoplje. Za bolj liberalno državo na tem področju torej velja tudi Slovenija, ki je že leta 1999 s sprejetjem ZPPD dekriminalizirala uporabo drog. Na podlagi ZPPPD se je de-iure dekriminalizirala posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo.

Raba konoplje v industrijske namene

Pridelava, predelava in uporaba konoplje v industrijske namene je v Republiki Sloveniji dovoljena za industrijsko konopljo, ki avtohtono raste pri nas, če vsebnost THC v rastlini ne presega 0,2%, kar je v skladu s kmetijsko politiko Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU). Celoten sistem ureditve industrijske konoplje je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Predlagatelji v svojem predlogu navajajo, da bi se za industrijsko konopljo lahko uporabljala vsaka konoplja z manj kot 5% THC. To bi pomenilo kršitev določil kmetijske politike EU glede konoplje in s tem povezanih neposrednih plačil, saj konoplja, ki vsebuje več kot 0,2% THC ni upravičena do plačil iz sredstev EU. Potrebno pa je poudariti, da 189. člen UREDBE (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007, določa da se v Unijo lahko uvažajo le surova prava konoplja in semen sort konoplje, ki ne vsebujejo več kot 0,2% THC.

Dekriminalizacija in uporaba konoplje v medicini

V zadnjih letih smo priča številnim razpravam na mednarodnih forumih in v posameznih državah o legalizaciji ali dekriminalizaciji konoplje oziroma o njeni uporabi v medicinske namene. Vse več je tudi držav, kjer so registrirana zdravila, v katerih so ključna učinkovina naravni ali sintetični kanabinoidi. Nobena država članica EU konoplje ali THC še ni legalizirala, saj bi z legalizacijo kršila konvencije ZN, ki konopljo in THC uvrščajo med prepovedane droge. Delno legalizacijo so sprejeli v na primer Urugvaju in dveh zveznih državah Združenih državah Amerike (Washington in Kolorado). Tudi v teh državah konoplja ni prosto dostopna na trgu, saj za to veljajo določene omejitve.

V nekaterih državah članicah EU so zdravila, ki so izdelana iz kanabisa ali vsebujejo sintetične kanabinoide, že registrirana (npr. Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Belgija…). Uporabljajo se farmacevtski izdelki iz naravnih učinkovin konoplje in farmacevtski preparati iz sintetičnih kanabinoidov, kot so npr. Sativex, Marinol, Nabilone. Ta zdravila se uporabljajo za blaženje simptomov, kot npr. spodbujanje apetita pri bolnikih z AIDS in proti slabosti, predvsem pri bolnikih z rakom, ki se zdravijo s kemoterapijo in se ne odzivajo na drugo terapijo za preprečevanje slabosti. Zdravilo se odsvetuje, med drugim za uporabo pri otrocih in tistih, ki so imeli težave z odvisnostjo od drog, prav zaradi svojih psihotropnih učinkov. Zaradi stranskih učinkov, ki vključujejo možnost epileptičnega napada, se zdravilo lahko jemlje le pod strogim nadzorom zdravnika. V nobenem primeru pa se zdravila izdelana iz kanabisa ne uporabljajo za zdravljenje rakavih in drugih bolezni.

Za enkrat se v Republiki Sloveniji v medicini ne uporabljajo zdravila, kjer so ključne učinkovine naravni ali sintetični kanabinoidi. Pri nas je, tako kot pri vseh drugih zdravilih, možna registracija zdravila s kanabisom ali THC po opravljenem postopku pridobitve dovoljenja za promet. Ta postopek zagotavlja, da je zdravilo varno, kakovostno in učinkovito in je predpisan z zakonodajo EU ter prenesen v slovenski pravni red. Za te postopke je v Sloveniji odgovorna Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. Za enkrat še ni bilo pobude za registracijo omenjenih izdelkov pri nas.

Mnenje

Vlada RS ne podpira predloga zakona, saj je vsa obravnavana vsebina že zajeta v drugih predpisih. Menimo, da je področje prepovedanih drog pri nas ustrezno in dokaj celovito urejeno. S predlaganim zakonom se zgolj parcialno rešuje problematika medicinske rabe konoplje, ne ponujajo pa se celovite rešitve, ki bi v družbi dejansko zmanjšale in preprečile uporabo vseh psihoaktivnih snovi, vključno s konopljo. Slovenska zakonodaja na tem področju je usklajena z mednarodnimi predpisi, ki veljajo na področju konoplje.

Ocenjujemo, da ni potrebe za sprejetje predlaganega Zakona o konoplji s ciljem omogočiti državljanom Republike Slovenije dostop do zdravilnih učinkovin iz rastline konoplja (Cannabis Sativa L.). Omenjeni cilj je mogoče doseči namreč že zgolj s spremembo obstoječe Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog in z uporabo veljavnih predpisov s področja registracije in prometa z zdravili.

Predlog zakona nejasno opredeljuje definicijo samozdravljenja, ravno tako ne vsebuje meril, pogojev, obveznosti in kazenskih določb povezanih s samozdravljenjem. Ne moremo se strinjati z obrazložitvijo predlagatelja, da pri samozdravljenju ni potrebna ustrezna ureditev statusa samozdravljene osebe. Predlagana ureditev samozdravljenja, nakazuje, da gre pri tem za neke vrte legalizacijo gojenja in uporabe konoplje, o tem, kaj pomeni samozdravljenje, pa odloča posameznik. Pri tem ima JAK nalogo celo odkupiti presežne količine konoplje od samozdravilcev v roku štirih mesecev po žetvi. Menimo, da bi se takšno rešitvijo prispevalo k povečevanju rabe konoplje v Sloveniji v celotni populaciji in predvsem pri mladih.

Pri načrtovanju ukrepov na področju zdravljenja s preparati medicinske konoplje in razvoja uporabe konoplje v industriji je treba upoštevati podatke raziskave ESPAD in drugih raziskav, ki kažejo, da so slovenski mladostniki bolj izpostavljeni različnim tveganjem zaradi uporabe konoplje in zato lahko promocija konoplje kot povsem neškodljive oziroma zdravilne rastline, zlasti med mladimi, povzroči dodatne negativne posledice. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se število oseb, ki iščejo zdravstveno pomoč zaradi uporabe konoplje, iz leta v leto povečuje. V letu 2012 je 61,7 % iskalcev pomoči v Centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti iskalo pomoč zaradi posledic uporabe konoplje, zlasti v skupini mlajših od 24 let. V letu 2011 je bilo v starostni skupini do 24 let 36 % oseb, ki so prvič vstopile v program zdravljenja??zaradi težav s konopljo.

Znanstveni dokazi navajajo več zdravstvenih tveganj zaradi uporabe konoplje: psihične bolezni (depresija, psihoza), srčno-žilne bolezni, bolezni dihalnega sistema, na kar opozarja tudi Razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo. Tudi v strokovni literaturi je dovolj preverljivih dokazov, ki potrjujejo možnost odvisnosti od konoplje in opozarjajo na povečano tveganje v prometu zaradi vožnje pod vplivom konoplje.

Področje industrijske konoplje pri nas je usklajeno s kmetijskimi predpisi EU in dodatne poenostavitve glede pridelave industrijske konoplje glede na določila uredb, ki urejajo pridelavo in uvoz konoplje praktično niso mogoče.

Menimo, da je predlog zakona pomanjkljiv tudi pri drugih ključnih rešitvah. Iz predlaganega besedila izhaja, da je za izvedbo zakona nujna ustanovitev JAK, pri čemer pa ni jasno, na kakšne način bi se financiralo delo zaposlenih na agenciji. Predlagatelji navajajo, da s prehodom zaposlenih iz Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za notranje zadeve na novoustanovljeno agencijo, ne bi bilo dodatnih stroškov za zaposlitve. Vendar bi prehod uradnikov pomenil izpraznitev delovnih mest na pristojnih ministrstvih in s tem okrnitev ali prenehanje izvajanje drugih zakonsko določenih nalog na področju drog. Ustanavljanje novih agencij z zaposlovanjem novih uslužbencev, v času velike javnofinančne krize ni primeren ukrep. Hkrati bi ustanovitev agencije pomenila večanje števila subjektov v javnem sektorju, s tem pa tudi višanje potrebnega obsega sredstev za delovanje javnega sektorja. Predlagatelji sicer navajajo, da uveljavitev predloga zakon ne bo imela finančnih posledic, saj bodo kadri zagotovljeni s prevzemom iz določenih služb omenjenih ministrstev. V zvezi s tem je treba še posebej poudariti, da je za delo agencije potrebno izpolniti več pogojev, ne samo zagotoviti kadre, ki delajo na področju drog, kar pomeni, da s sprejemom predlaganega zakona, finančne posledice vsekakor bodo. Prav tako je treba upoštevati, da bo vsebina del v agenciji v določenem delu drugačna in navedeni kadri ne bodo nujno primerni za izvajanje teh nalog, premeščeni pa bodo izgubili tudi uradniški status. V skladu z zakonom, ki ureja javne agencije, bi bilo potrebno zagotoviti tudi delovanje sveta agencije in vodstvo agencije (direktor) ter sprejem vseh potrebnih splošnih aktov, nujnih za začetek delovanja agencije (ustanovitveni akt, akt o sistemizaciji delovnih mest in druge splošne akte).
Glede na to, da predlog zakona posebej ne navaja virov, ki bi omogočili začetek dela agencije, bo to obveznost Republike Slovenije kot ustanoviteljice, saj zakon, ki ureja javne agencije, določa, da mora ustanovitelj zagotoviti tudi sredstva in opremo za začetek dela.

Vlada RS se je pri mnenju oprla tu na sklepe Komisije Vlade RS za droge o Predlogu zakona, z dne 20. decembra 2013, Komisija je sklenila: da v primeru omenjenega dokumenta ne gre za zakon, temveč za besedilo, ki ne ustreza dikciji zakona in vsebuje navedbe, ki niso strokovno podprte in vnašajo dvom v obstoječe načine zdravljenja; da se konoplja v medicini v nekaterih državah že uporablja, a je večina držav še vedno glede tega zadržana; da je uporaba konoplje v industrijske namene, ki jo tudi obravnava predlog zakona, v Sloveniji ustrezno regulirana in v skladu z EU regulativo na tem področju; da so slovenski mladostniki bolj izpostavljeni različnim tveganjem zaradi uporabe konoplje kot je povprečje EU in zato lahko promocija konoplje kot povsem neškodljive oziroma zdravilne rastline, zlasti med mladimi, povzroči dodatne negativne posledice. Hkrati je mnenje Komisije, da je glede na to, da je črni trg z »medicinsko konopljo« pri nas uveljavljen in po preparatih konoplje povprašujejo bolniki, zaradi njihove zaščite nujno čim prej ustrezno regulirati sistem zdravljenja s preparati medicinske konoplje.

Vlada RS ugotavlja, da se s predlogom zakona ne ureja uporabe konoplje v medicinske in industrijske namene na celovit in uravnotežen način. Nasprotno, s predlogom zakona se povečujejo različna zdravstvena tveganja, do katerih bi prišlo s predlaganimi rešitvami., Uporabo konoplje v medicinske namene bi lahko bolj enostavno uredili s spremembami in dopolnitvami uredbe, ki ureja razvrstitev prepovedanih drog, in sicer bi snovi iz konoplje, ki so primerne za uporabo v medicini, iz prve skupine prepovedanih drog v Uredbi premestili v drugo skupino, v kateri so prepovedane snovi, ki se lahko uporabljajo v medicinske namene. Zato Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da ni potrebe za sprejetje predlaganega zakona.

Glede na navedeno, Vlada Republike Slovenije ne podpira predloga Zakona o konoplji, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina volivk in volivcev, in predlaga, da ga Državni zbor ne sprejme.

trava-03.jpg

11 Responses to Vlada Republike Slovenije ne podpira predloga Zakona o konoplji

  1. realist pravi:

    Dokler se RS ne povleče iz UN sporazuma “Single Convention on Narcotic Drugs” iz leta 1961 kakor je storila Bolivija leta 2011, ne bo mogoča sprememba znotraj trenutnih okvirov. Na sizifovskem portalu predlagam.vladi.si je zadeva bila obdelana že večkrat, z enakimi utemeljitvami kot tokrat. EUSSR nam tudi onemogoča legalizacijo. “Mi smo suverena država” NOT. Edini način znotraj obstoječih okvirov je množična nepokorščina skozi lastno pridelavo, kar pa mnogi počnejo že leta.

  2. Manipulacija pravi:

    Vlada republike Slovenije bi morala zastopati ljudi, ne pa delat po svoje ko se jim to zahoče!
    Dol z to vlado in na oblast s takimi, ki nas bodo dejansko zastopal.
    Kdo pa so oni, da lahko meni govorijo s čim se bom zdravil, oz kaj bom pil in kaj jedel?

  3. shorty pravi:

    ok jebem mater usem pedrom v politiki ko si filajo žepe, da bi pa naredl neki za dobro naroda – eh to pa ne….ne sam to da bi z travo dobila država keš ampak usak “zadetek” bi lahka v miru v parkecu posedel pa neki skadil ne pa da je še vedno illegalna pa se mormo skrivat ko podgane pred strupom!!!

    aja pa še to: gledenato da zdravi raka, pospešuje apetit, preprečuje stresno življenje in se iz nje lahko naredi 100 in 1 izdelek vam povem draga vlada: JEBEM VAM MATER IN UPAM DA CRKNETE IN NAJ POL PRIDEJO SPOSOBNI LJUDJE NA POLITIČNE STOLČKE KI BODO CELO POSLUŠALI GLAS LJUDSTVA IN NARDIL KEJ KORISTNEGA!!!!!!!!!

  4. Sašo pravi:

    vse v parlamentu je lahko SRAM ker ne delajo za ljudi ampak za svoj žep…lahko bi pametno uporabili Bežigrajski štadion in začeli strelat tiste k niso za narod in naše pravice….

  5. optimist pravi:

    Realist, a res?

    As of May 2013, the Single Convention has 184 state parties. The Holy See plus all members of the UN are state parties, with the exception of Afghanistan, Chad, East Timor, Equatorial Guinea, Kiribati, Nauru, Samoa, South Sudan, Tuvalu, and Vanuatu.

    Kako je potem lahko marihuana legalizirana v Urugvaju, nekaterih zveznih ameriških državah in dekriminilizirana v še parih državah, ki so prav tako podpisnice tega sporazuma, pri nas pa se to naj ne bi dalo?

    • realist pravi:

      Urugvaj je v sporu z UN glede tega, bi pa poudaril, da tudi tam ni prišlo do totalne legalizacije, ampak gre za vpeljavo državnega monopola nad pridelavo in distribucijo droge za rekreacijo. Zame to ni legalizacija, ampak represivna hiperregulacija, primerljiva z zakonom o orožju v SLO. Enako velja tudi za ameriški zvezni državi, kjer imajo omejitve glede količine ob nakupu, pa tudi ne moreš se kar tako ukvarjati s pridelavo (osebna uporaba=omejitev 6 bilk/osebo), še posebej kot poslovno dejavnostjo. V vseh primerih gre za kršitev obstoječe UN konvencije.

      Drug problem znotraj ZDA je trenje med zvezno vlado in posameznimi zveznimi državami, kar meče pridelovalce v pravno sivino. Kalifornija in ostale zvezne države z “medicinal use” klavzulo dovoljujejo določeno število bilk/pacienta, v lastni režiji ali v kolokaciji pridelovanja za več pacientov hkrati, ampak zgolj za medicinske potrebe in ne za profit. Kljub temu zvezna vlada uničuje proizvodnje kjerkoli jih zazna, z dolgimi zapornimi kaznimi za storilce. To je v skladu z UN konvencijo, ki ob totalni prepovedi rekreativne uporabe (z izjemo Bolivije, ki si je izborila žvečenje kokinih listov kot zadevo kulturnega pomena) nalaga podpisnicam naj jamčijo kvalificiranim pacientom kontroliran dostop do substanc, ki so na seznamu prepovedanih drog (opijati, kanabinoidi itd.), torej naj bi v skladu s tem bila izključno država tista, ki se ukvarja s pridelavo, distribucijo, itd.

      Ali se bo spremenila mednarodna konvencija o drogah, ali bo prišlo do množičnega odstopa podpisnic, tretje poti ni. Glede na dejstvo, da je potrebna 2/3 večina za spreminjanje UN sporazuma, ne vidim tega v bližnji prihodnosti. Urugvaj tudi ni nek mednarodni igralec z velikim diplomatskim vplivom, ki bi oral ledino na tem področju.

      Dekriminalizacija je že nekaj časa tudi pri nas, a le posedovanja, za proizvodnjo je še vedno 1-10 let, najverjetneje pogojne kazni, kljub temu “poštenega” človeka tovrstno kaznivo dejanje zaznamuje za celo življenje.

  6. Eden pravi:

    Pa če ti niso bedaki, pol pa res…. Tolko za v vednost. Konoplja je bila legalna v ameriki pred najdo “črnega zlata”. Zatem so začeli promovirati, da je škodljiva ipd. ker onim višjim ni prinesla takega dobička kot jim ga sedaj nafta. Ostale države pa so jim slepo sledile. bravo…
    Pa nevem če niso slišali ti naši politiki koliko profita so naredili na prvi dan v koloradu, ko so jo legalizirali. Če bi to naredili prinas, jim nebi trebalo sprejemati ukrepov, ki zdaj tolče vse, samo tiste ne, ki so to godljo naredili.
    Če je že problem da industrijska konoplje nesme imeti 5% THC-ja, pol naj to spremenijo na svojih željenih 0,2%. Ali je to težko narediti? Seveda je lažje reči “ne”.
    In konoplja ne zdravi raka? Pojdite na youtube in si poglejte dokumentarec “run from the cure”. Vse vam je lepo razloženo.
    Me pa res zanima koliko THC-ja je pol v teh zdravilih, da jih odvisniki od drog ne smejo jemati. In kako povzročajo epileptične napade? Ker četudi boš kadil samo konopljo, epileptičnih napadov neboš dobil. Ne si solit pameti s takimi. To delajo druge kemikalije, ki so v takih “zdravilih”.
    Pa še to: “Znanstveni dokazi navajajo več zdravstvenih tveganj zaradi uporabe konoplje: psihične bolezni (depresija, psihoza), srčno-žilne bolezni, bolezni dihalnega sistema, na kar opozarja tudi Razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo.” Depresiven si lahko tudi brez konoplje. Pa pozabljate, da večina ljudi, ki kadi konopljo, jo meša s tobakom. Tak da lepo prosim ne govorit na pamet.

  7. žblj pravi:

    proklete pičke vladne use postrelit pa pametne ljudi dt gor!!!! namest d bi razmišlal kko bi pognal denarni krog sam razmišlajo kko ga bojo ustavl pa svoje žepe nafilal.. sam ne pomisljo pa da če bi dnar krožu bi loh še več dnarja pobral pa nebi za to niti noben vedu niti se nebi prtožvou ker bi mu blo useen ker bi usi mel dnar.. upam da bratuškova tole vidi pa da ji da mislt (in ostala vlada). peace

  8. Janč pravi:

    Zaradi mene je lahko travica komot legalizirana, pa še kaj drugega tudi.

    Samo ne prosim s takimi, da zdravi raka, prosim.
    Če bi bila marihuana tako čudodelna, kot nekateri navdušenci trdijo, najbrž Bob Marley ne bi fasal raka pri 32 letih in umrl 4 leta kasneje…

    Pa tudi, če peticijo podpiše 5000 ljudi, to še ne pomeni avtomatsko, da bi morala vlada to sprejeti.

    Če bi to veljalo, potem bi lahko dali ven tudi peticijo, naj postane marihuana brezplačna, pa garantiram, da bo podpisov vsaj 50000.

    • Eden pravi:

      Se bom citiral: “Pojdite na youtube in si poglejte dokumentarec “run from the cure”. Vse vam je lepo razloženo.”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.