Časi se spreminjajo in z njim navade. Potrošniki odraščamo in se zavedamo svojih pravic. Glede na to, da imamo več ponudnikov za enake stvar, je tudi nakupni proces precej lažji, saj stavimo na najnižjo ceno. Nekateri se spomnimo, kako je bilo to nekoč v Jugoslaviji, ko so bili popusti dejansko povezani zgolj z razprodajami in ni celotna tržna logika temeljila na popustih.
Vendar tako je bilo v preteklosti. V sedanjosti so stvari drugačne. Vsaka spletna trgovina ponuja popuste – ne ravno nizke popuste, kar me vedno znova preseneti. Nekako sem še razumel, da so cene nižje na razprodajah, ker tistih izdelkov ne bo več na policah in je treba nekaj z njimi narediti. Ko pa gre za izdelke, ki se prodajajo vsak dan v letu in niso odvisni od mode, pa je to nekaj drugega. V bistvu so cene, ki so na izdelkih povsem nerelevantne, saj lahko vsak dober pogajalec tudi v fizičnih trgovinah dobi 20% popust, kljub temu, da izdelki niso v akciji – tukaj ne gre za trgovine kot Lidl, Hofer, Mercator, Spar, ampak za trgovine, kjer kupujemo športna oblačila, čevlje, itd.. Potrošnik mora samo stegniti svoj jezik in vprašati po popustu. Kdor jezika špara…
- Zakaj pišem o popustih?
Sam očitno sodim med tiste potrošnike, ki razmišlja ko kupuje. Časi impulzivnih nakupov so mimo in čedalje manjkrat se zalotim, da bi kupoval stvari, ker so zgolj poceni. Kar pa ne pomeni, da tega nisem počel v preteklosti in da je veliko oblačil še sedaj v omarah, čeprav jih nisem nikoli oblekel.
O popustih imam tudi posebno logiko, ki je dokaj preprosta – če so enkrat spustili ceno za Renault Twingo pod 9.000 eurov, ne bomo potrošniki nikoli več pripravljeni za to vozilo plačati 14.000 eurov. In to logiko preprosto preslikam na celoten “retail”. Če mi neka spletna trgovina v super duper ugodni ponudbi prodaja nekaj za 100 eurov in na to ponuja 60%, sem seveda zelo zadovoljen potrošnik, ker bom dobil željeno stvar za 40 eurov. Vendar po drugi strani pa mi taista spletna trgovina ne bo nikoli več prodala enakega izdelka za 100 eurov, ker se preprosto zavedam, da je predrag. V določenih primerih, ko se gre za življenjsko pomembne izdelke, se moja prejšnja trditev lahko izključuje!
- Torej v čem je “fora” popustov?
Trgovci med seboj tekmujejo s cenami. Popusti so nekaj, kar je v DNK-ju vsakega prodajalca na spletu in ker so nekje prebrali, da to deluje, vsi delujejo po istem principu. Naviješ ceno, ji nabiješ popust in potem to oglašuješ. Vsi smo srečni in zadovoljni, ker smo dobili poceni stvar – vendar se moramo zavedati v tem primeru, da ima trgovec pri polni ceni hudičevo veliko zaslužka, če lahko mirno spusti ceno za 50% in več in to ne vpliva nanj. Glede na to, da je na trgu veliko prodajalcev, ki prodajajo enake izdelke, ni hudič, da se ne bo našel nekdo, ki bo šel še nižje s ceno – nekdo, ki ne bo niti razmislil, da je že šel sebi v škodo in da s takšnim poslovanjem na dolgi rok ne bo uspel.
- Če bi bile realne cene?
Potem ne bi potrebovali popustov. Potem bi morale biti tudi marže normalno visoke, kar pač ne pomeni 50% in več, kot so očitno sedaj. In v končni fazi bi potrošniki dejansko vedeli, koliko nas realno stane izdelek, kot pa sedaj, ko so cene namenjene same sebi, vse ostalo pa uredijo popusti.
V bistvu celotna ta industrija deluje že na način “gruponov” – skupinskih nakupov, kjer se niti ne razmišlja, kolikšna škoda se dela brandu, koliko potrošnikov smo izgubili zato, ker smo prodali več izdelkov po “full dobri ceni” in koliko nam to podre finančne načrte. Seveda obstaja možnost, da jaz samo ne razumem logike popustov, kjer se skrivajo precej bolj kompleksne stvari. Jaz se samo zavedam, da če sem enkrat kupil izdelek za 50 eurov, da naslednjič niti pod razno nisem pripravljen kupiti enakega izdelka za 100 eurov. In tudi 50 eurov se mi bo naslednjič zdelo že precej veliko!
Zdaj ko so hudi popusti, ima profit še Kuponko. Kdo bi razumel.
Se zelo strinjam z napisanim.
Cene niso odraz dejanske cene izdelke, ampak posledica pretirane lakomnosti trgovcev. Tudi sam se večkrat sprašujem če ni vse skupaj !”albanska tržnica.”
Nekako sem zrasel ob dejstvu, da pričakujem da je cena ki jo reklamira prodajalec, taka po kateri je izdelek pripravljen prodat. V resnici pa tako rekoč lahko povsod zdilaš še vsaj 5% popusta… pa je v resnici to pljunek v morje, ker potem mimogrede izveš, da je kolega isto stvar dobil za pol cene, ker pač pozna nekoga.
In to ni težava samo pri trgovksem blagu, ampak tudi na trgu dela. Kako je lahko delo nekoga ovrednoteno 10x boljše kot delo nekoga drugega? Ob tem da se potem povsem mirne vesti sprašuješ ali je težje 10 ur na dan delat fizično na soncu, ali 8 ur v klimatizirani pisarni. Ampak tak je ta svet, podivjan in pristranski.