Prejšnji teden sem pisal o našem zdravstvu – o tem, kako starši, ki nimajo dovolj finančnih sredstev s pomočjo dobrodelnih ljudi zbirajo denar za operacije svojih otrok. Rene, ki se je rodil z deformacijo noge je bil eden izmed bolj odmevnih primerov v javnosti, saj je stopila skupaj Slovenija in operacija je uspela. No, naša ZZZS se je odločila, da stroškov zdravljenja Reneja ne bo pokrila, saj v Sloveniji niso bile izčrpane vse možnosti zdravljena in jim refundacija stroškov ne pripada.
Smešno je, da sem pred parimi minutami na Val202 slišal govora ravno o tem, da Slovenci lahko gremo na zdravljenje v tujino, če imamo napotnico in če stroški zdravljenja v tujini niso dražji, kot so pri nas. Vsak zavarovanec mora sam plačati stroške, potem pa mu jih ZZZS odobri, ali pa tudi ne – odvisno od primera. V zadnjem letu je šlo na poseg v tujino preko 600 zavarovancev, trem pa so zavrnili refundiranje stroškov, kajti niso bile izpolnjene vse obveznosti, ki jih zahteva ZZZS.
Razumem – ZZZS ni “socialna ustanova”, ki bi plačevala stroške operacij v tujini, ker bi si ljudje tako želeli. Tudi razumem, da morajo delati racionalno z denarjem, ker ga je vedno premalo. Ampak!!! Ne se hecat. Za servisiranje operacijskih miz bo šlo 800.000 eurov, za hojo otroka pa je škoda tega denarja.
No, saj razumem. Tukaj ne zaslužijo posredniki, niti si ne more omastiti brkov kdorkoli drug – zato pač to ni za njih zanimivo. Glede na to, da je proračun ZZZS preko 2.3 milijarde eurov, pa je tole vse skupaj smešno. Verjetno bi, glede na cene posegov pri nas na kliničnem centru, bila Renejeva operacija v tujini lahko cenejša v primerjavi s ceno pri nas. Ampak pri nas ne delajo takšnih operacij.
Upam, da bo Miro Cerar, kot bodoči premier, dejansko naredil reformo zdravstva in se bo točno vedelo kdo pije in kdo plača. Da bo jasno zakaj so cene istih posegov v Mariboru obračunane po dejanskem času, kot pa cene v Ljubljani, ki so pavšalne – o tem je bilo dovolj pisanja v medijih pred tedni. In upam, da bo se bodo čakalne vrste, ki so vir korupcije v našem zdravstvu tudi uredile. Sicer pa nisem jaz relevantna oseba, da sodi o teh stvareh, kajti veliko premalo sem pri zdravnikih in veliko premalo njihovih storitev uporabljam, da bi sploh razumel vse skupaj.
Reneju pa želim, da uspešno okreva, predvsem pa da se bo Nina Zidar Klemenčič, ki je njegova zastopnica, uspešno pritožila in bo dokazala, da je življenje vseeno nekaj vredno pri nas!
Večer: ZZZS zavrnil tudi pritožbo glede Renejevega zdravljenja v tujini
Okrepimo položaj potrošnikov/bolnikov – sami!
Had, tako kot ti, tudi jaz nisem človek, ki se ne bi odzival na raznorazne humanitarne akcije, pa vendar! Dosti imam tega, da je treba za ozdravitev (ali izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja) nekega otroka zbirati prostovoljne prispevke. Pravice vseh nas potrošnikov (kot potencialnih pacientov in bolnikov) bi morale biti sistemsko jasno urejene, pa niso.
V razpravah o zdravstvenem sistemu in zdravstveni politiki ni zaslediti, da bi kdo od njihovih udeležencev delal na krepitvi položaja potrošnikov – bolnikov in pacientov v zdravstvenem sistemu. Priča smo zgolj lobističnim prizadevanjem
– raznoraznih dobaviteljev medicinske opreme;
– vodstva zdravstvene blagajne (ZZZS) po ohranjanju pridobljenih privilegijev in pametovanju o tem, kako bi lahko zdravstvene ustanove prihranile (namesto aktivne udeležbe in lastnega primera ZZZS), z izrazito arbitrarnim odločanjem o tem, komu povrniti stroške zdravljenja in komu ne (primer dečka Reneja ni edini);
– tako imenovanega »gibanja za ohranitev javnega zdravstva« z izrazito populističnimi (a neuresničljivimi) idejami o tem, kako napolniti »prazno malho« ZZZS;
– ter muhi enodnevnici (eno leto delujoči) iniciativi zdravnikov za vzpostavitev transparentnega in strokovnega javnega zdravstva v Republiki Sloveniji, ki je opozarjala na neracionalno rabo sredstev v slovenskem zdravstvu, na izčrpavanje javnega zdravstvenega sistema, slabo vodenje javnih zavodov, ter korupcijo v zdravstvu.
Seveda, vsi navedeni pravijo, da jim gre »za pravice bolnikov«. Ker pa jim nič več ne zaupam, predlagam, da se sami, kot potrošniki, izborimo za svoje pravice, ko bomo pacienti – bolniki!