Včasih se je Pošta Slovenije imenovala PTT (poštno-telegrafsko-telefonski promet). Po 2. svetovni vojni je obstajalo celo ministrstvo za pošto. Skrbeli so za pošto in telekomunikacije. Po osamosvojitvi se je zgodba spremenila in prišlo je do velikih statusnih in organizacijskih sprememb. Skozi čas se je začel spreminjati tudi njihov poslovni model – če si nekoč na Pošti lahko kupil znamke, poslal brzojavko, ali pa telefoniral iz telefonske govorilnice, so te stvari v letu 2014 povsem postranska dejavnost.
Nisem pogost uporabnik poštnih storitev, vendar vsake kvarte moram dvigniti priporočeno pošto in takrat sem vedno znova zgrožen. Namreč poslovalnice Pošte so postale “svaštarnice”, kjer za to, da se prebiješ do poštnega okenca potrebuješ navodila, kako se ne izgubiti in kako ne podreti labirinta po katerem se moraš sprehoditi. Glede na to, da njihov nov poslovni model bazira na prodaji vsega, kar se lahko prodaja, je tudi nakup znamke lahko precej dolgotrajni proces.
Pošta svojim uporabnikom v svojih poslovalnicah ponuja vse – hrano, časopise in revije, izdelke za čiščenje, sveče, otroške igrače, knjige, loto lističe, homeopatska zdravila, kremice, očala, žoge,.. V bistvu ponuja vse, kar sam ne pridem nikoli iskati v poštno poslovalnico. Najhujše je, da so poštni “izdelki”, kot so kuverte, ovojnice in vse ostalo, kar pa pridem iskati v poslovalnico pošte nekje na koncu sramežljivo skriti, saj teh stvari očitno nihče več niti ne opazi, niti ne potrebuje.
Gužva, ki nastaja pri poštnih okencih je nekaj samoumevnega – saj na Pošti ljudje še vedno plačujejo položnice, kar pa niti ni tako hiter proces, saj je v večini primerov potrebno pretipkati številko računa in znesek, kar je za kakšno uslužbenko lahko precej zamudno delo. Ampak to razumem, da niso vsi zaposleni mladi in jim gredo te stvari od rok. Prav tako povsem razumem, da smo si ljudje različni in da se v poštnih poslovalnicah ljudje v manjših krajih ljudje pogovarjajo z uslužbenci in ko čakaš v vrsti slišiš prav zanimive trače. V bistvu samo še čakam, da bo Pošta uvedla zvestobne kartice in da te bodo na okencu vprašali po njej in ti zraven poskusili prodati še par izdelkov, ki jih niti pod razno ne potrebuješ, vendar so v akciji!
To je en aspekt Pošte v letu 2014. Drugi aspekt pa je dostava “spama” na dom, ki smo ga priča vsak dan. Če mesečno prejmem 7 računov in povprečno eno priporočeno pošto, ki jo moram vedno iti iskati v poslovalnico – glede na to, da imajo deljen urnik je potem to ponavadi v soboto in se ne spomnim, kdaj sem nazadnje prejel pismo, ali kartico in vsak dan prejmem vsaj 5 kosov “spama”, mi je dokaj jasen koncept Pošte. Oni se več ne ukvarjajajo z raznašanjem pošte, ampak se ukvarjajo z raznašanjem promocijskega materiala, ki je očitno zelo “sustainable” biznis v Sloveniji. Če bi cel mesec spravljal na kup promocijski material, ki ga prejmem, potem bi bil kupček definitivno visok vsaj pol metra – ja, za to so morala pasti dreves. In ne, nalepke ne bom nalepil na svoj nabiralnik, čeprav vem, da je to rešitev.
Obstaja še ena stvar, ki jo opažam zadnje čase, ko nabavljam kakšne drobne stvari iz tujine – predvsem Kitajske – DealExtreme, ali FocalPrice. Če pride roba iz Kitajske v Sloveniji v rekordno hitrem času in če imam zastonj poštnino, se pri nas vedno zakomplicira. Sploh pri pošiljkah, kjer lahko spremljam njihovo gibanje. Namreč to, da Pošta potrebuje več dni, da mi dostavi pošiljko, ko pride v Slovenijo, se mi ne zdi ravno nekaj, na kar bi lahko bil kdo ponosen. Poleg tega pa se mi to ne zdi ravno dobra poslovna praksa. Ampak to je realnost, s katero se soočamo uporabniki poštnih storitev v letu 2014.
Glede na to, da Pošta precej poslovalnic zapira, oz. daje koncesijo za njih, bo vse skupaj postalo še kako zanimivo. Naslednjič, ko bom šel na Pošto, bom verjetno lahko vse to opravil v kakšni lokalni trgovini, ki bo dobila franšizo, ali pa mi bo “kelnarca” prinesla še tiste tri znamke, ki jih potrebujem in mi vročila priporočeno pošto od redarstva. To je pač očitno nov poslovni model, ki ga razvija Pošta, ki zelo rada oglašuje na Reporterju.
p.s.: Pošta, tudi jaz bi prikazoval vaša ozadja za Hitro Pošto :)
Res bi se lahko bolj ukvarjali s core biznisom. Vse dostavne službe me vedno pokličejo, če me ni doma, se dogovorimo za drug naslov (pri starših, služba, na recepciji,…) itd. Nikoli problema. Razen pošta slovenije. Tudi ko sem doma me pričaka obvestilo, da me ni bilo doma?!?! Ponovna dostava se pri pošti zaračuna, pri ostalih dostavnih službah ne!
Zgleda, da je Pošta odj..ala tisti Ultrin šrot od TalkTracka in prešla na kaj boljšega. Pa je Gregec naročil sojim vojščakom, naj jo popljuvajo.
Vedno, ko se znajdem na pošti, se spomnim na Zmelkoow:
“Smo šli v osmico naročili 8 pizz
ni bilo pizz smo rekli bomo pili kapučin
ni bilo niti kapučina smo pili samo vino
Smo šli v pizzerijo naročili bakala
niso imeli bakalaja smo hoteli pomfri
ni bilo niti pomfrija smo jedli samo pizzo
Smo šli v mesnico po batne obročke
niso imeli obročkov smo hoteli baterijo
ni bilo biti baterije smo kupili jetrca
Smo šli na banko da bi nas ostrigli
niso imeli niti škarij samo čeke in denar
smo vzeli nekaj denarja in šli v zapor”
Dandanes bi Zmelkoow vse to in še več brez problema dobil na Pošti Slovenije.
Sicer ne s skartico, če pa že, pa z dvema evroma provizije.
Je pa res, da če bi se danes Pošta ukvarjala le s core businessom, bi bile njihove storitve nekajkrat dražje, pol zaposlenih (nekdaj uradnikov) pa na ZRSZ.
Kar pa se core businessa tiče, je pa tako:
Ne vem, koliko časa so potovala pisma z Dunaja v Kranj, ko so še obratovale poštne kočije.
Niti ne vem, koliko časa je K.u.K. pošta za pot porabila po uvedbi železne ceste.
Vem pa, koliko porabi danes dopis z Dunaja do Kranja:
– v prvi polovici junija 16 dni
– v drugi polovici junija 14 dni
– julija “le” 6 dni
Ampak tista nalepka je pa carska.
Ne tovorim več celih pokov papirja iz nabiralnika v kanto za papir.
Kastlc je spet kastlc.
Ampak vsega pa vseeno nimajo. Moja je pošiljala nek inhalator nazaj v garancijo in ga je hotela poslati z oznako, da je treba z njim ravnati previdno. Dvakrat se je morala vrniti na pošto, ker stvar za gospo za šalterjem nikoli ni bila dovolj fiksirana za omenjeno oznako in paketa enostavno ni hotela sprejeti. Stvar mora biti fiksirana, ok se strinjam. Ker pa se seveda ni želela vračati domov, pakirati in delati ponovno poti nazaj na pošto, je želela kupiti nekaj za fiksirat stvar v paketu ali pa peno ali stiroporaste kuglice, karkoli takega. E, tega pa nimajo :)