Davek na sladke pijače – davek na neumnost

Davek na sladke pijače je nov davek, ki ga želi vlada spraviti skozi. V bistvu bi davek na sladke pijače rad uvedel minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki je bil še pred parimi meseci nasprotnik tega zakona, sedaj pa si zaradi “izboljšanje zdravja državljanov” na vse pretege želi da gre ta zakon skozi. Da podkrepim svoje pisanje. Pisalo se je leto 2013 in Dejan Židan je izjavil (vir):

 »Izvajanje nekih ukrepov, ki dajo minimalni finančni učinek, po drugi strani pa so zapleteni in neposredno škodijo slovenskim proizvajalcem, ni razumsko. Zato ne razumemo, zakaj bi jih sprejeli. To bo tudi naše stališče, ko se bomo v vladi in koaliciji pogovarjali naprej.« K temu minister, ki je že ves čas proti uvedbi davka na sladke pijače, dodaja še, da so v državah, kjer so sprejeli tovrstne ukrepe, pa se niso izkazali za dobre, pravzaprav uvedli namensko zbiranje denarja, »ponavadi za neke preventivne zdravstvene programe in ne za polnjenje proračunske luknje.«

Sam sem velik konzument sladkih pijač, saj jih pijem vsak dan. Ne pijem alkohola. Zavedam se, da sladkor ni zdrav, vendar vseeno uživam sladke pijače. Davek, ki naj bi se uvedel, naj ne bi šel v zdravstveno blagajno, ali pa za preventivo in osveščanje mladih o škodljivosti sladkih pijač, davek bi šel direktno v državno blagajno, ki je prazna in ki jo je potrebno napolniti tudi z najbolj neumnimi davki – sam predlagam davek na uničevanje asfalta, ki ga povzročimo državljani, ko hodimo peš naokoli! Približno primerljiv se mi zdi ta davek z davkom na sladke pijače.

Druga stvar, ki se mi zdi skrajno smešna je, da se uvaja davek na sladke pijače, zaradi sladkorja, ki je v njih, v isti sapi pa se ne uvaja davek na sladkarije, čokolade, piškote, jogurte in vse ostalo, kjer so še večje količine sladkorja! Tudi pričakovane številke, okoli 14 milijonov eurov pobranega davka niso nekaj, za kar bi se splačalo spreminjati vse skupaj. V bistvu, glede na to, da imamo veliko veliko več nepobranega denarja od sive ekonomije in neplačanega DDV-ja, bi bilo mogoče bolj smiselno, da bi vlada svoj čas namenjala iskanju rešitve za tisti del, kot pa da poskuša nekaj novega.

Mogoče bi vlada, preden se spravi pripravljati tak zakon in troši davkoplačevalski denar, vprašala zelo preprosto stvar – koliko je podjetij, ki jih bo ta davek prizadel in katera so ta podjetja? Fructal, Radenska in podobna podjetja so to. In kje so ta podjetja? Bodo podjetja sama morala plačevati ta davek?

Očitno vlada ne razmišlja, ampak se samo ukvarja s pripravo neumnih predlogov – zanimiv bi bil podatek, koliko ur so “projektne” skupine v tem času porabile časa za pripravo tega osnutka? Predvidevam, da ne ravno malo. Verjetno vlada misli, da bo, če uvedejo ta davek veliko manj “debelih” ljudi, veliko manj bolezni, predvsem pa da bodo ljudje zato postali zdravi?! Všeč mi je njihov entuziazem in neumnost. Tako, kot zaradi protikadilskega zakona ni število kadilcev drastično padlo, prav tako se ni zaprlo enormno število lokalov, tudi državljani ne bodo bolj zdravi zaradi davka na sladke pijače.

Par stvari iz osnutka ZDBPSS, ki je bil predstavljen oktobra na vladi in ki se mi zdijo zanimive in ob katerih sem se zdrznil:

Osnovni cilj predloga zakona je uveljaviti ekonomski instrument, ki bo upočasnil rast porabe sladkih brezalkoholnih pijač, in s tem prispevati k izboljšanju zdravstvenega stanja predvsem mlajše populacije, ki v pretežni meri posega po teh pijačah.

Predmet obdavčitve so nektarji , vode in druge pijače z dodanim sladkorjem in sladili (gazirane in negazirane pijače), brezalkoholne pijače z nizko vsebnostjo alkohola (»brezalkoholna piva« z vsebnostjo alkohola do 0,5 % vol, ki niso podvržena plačilu trošarine), energijske pijače, drugi napitki (npr. čokoladno mleko; ne pa tudi sicer mlečni izdelki in jogurti) ter pripravki za pripravo brezalkoholnih pijač v obliki sirupov, praškov in v drugih oblikah.

Znesek davka je določen v obliki progresivne lestvice in znaša:

• 0,050 eura na liter brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja do vključno 50 g/l;
• 0,075 eura na liter brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja nad 50 g/l do vključno 100 g/l;
• 0,100 eura na liter brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja več kot 100 g/l;
• 0,125 eura na liter brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladil in energijske pijače;
• 0,100 eura na liter pijač iz tretje alineje prvega odstavka 4. člena (pijače z nizko vsebnostjo alkohola, zaradi česar te pijače niso podvržene obdavčitvi s trošarino).

Predlog zakona predvideva tudi oprostitev plačila davka in sicer za diplomatska predstavništva, konzulate in mednarodne organizacije, pri čemer ureditev sledi siceršnji in že uveljavljeni ureditvi oprostitev na področju davkov (DDV in trošarin).

Ob upoštevanju povprečne vsebnosti sladkorja po posameznih brezalkoholnih pijačah, brez 100% sadnih sokov, ocenjujemo, da bo progresivni davek, ki je odvisen od vsebnosti sladkorja, prinesel letno okoli 14,7 mio eurov prihodkov. Vendar pa je pričakovati, da se bo količina porabe brezalkoholnih pijač v Republiki Sloveniji zmanjšala. Ob zmanjšanju porabe za 11 %  je mogoče pričakovati letno okoli 13,1 mio eurov prihodkov iz naslova tega davka.