TEŠ6 je ena izmed tistih zgodb v Sloveniji, na katero so nekateri opozarjali že od začetka, vendar se kljub opozorilom ni zgodilo nič. TEŠ6 je spomenik naši neumnosti! No, seveda se je – tisti, ki so opozarjali na TEŠ6 in korupcijo pri tem projektu, predvsem pa na zavajanje glede premoga in nenormalnega višanja cen, ki se je dogajal, so odleteli iz parlamenta, kajti mediji so nad njimi storili pogrom. Pač interesi medijev so bili nad vsem drugim in tako se je zgodilo, kar se je zgodilo – Zares so pospravili iz političnega parketa, saj so bile takšne želje nekaterih večjih strank, ki so “držale štango” pri največjem projektu v Sloveniji – gradnji TEŠ6, ki je, kot se kaže zadnje dni, bil odlična ponikalnica denarja. In vpleteni v to zgodbo so sedaj v priporu – vendar niti za trenutek ne verjamem, da bo kaj prišlo na dan. Ravno obratno – toliko časa se bo vse skupaj vleklo, da bodo dokazi uničeni, predvsem pa da bomo davkloplačevalci vse skupaj plačali – ravno tako, kot smo navajeni.
Ja, stranka Zares, Gregor Golobič in Darja Radič so bili tisti, ki so že od vsega začetka opozarjali na nepravilnosti, ki so se dogajale. Vendar so bili interesi nekaterih, tudi političnih strank, v tem primeru preveliki in so se odločili da gre za “oranžni cunami”. Zgodba je zakrožila po medijih, ti so vpletli zraven v poročanje še podjetje Ultra in spin se je nadaljeval. Kljub neskončnim opozorilom, se ni spremenilo nič. In opozoril je bilo resnično veliko. Začelo se je že leta 2010 in potem nadaljevalo, vendar so mediji raje prikazovali drugačno zgodbo:
- Gregor Golobič v TV Klubu o TEŠ6
- Arogantno politikantstvo projektne skupine TEŠ6
- Odziv na očitke o “oranžnem cunamiju”
- Radićeva ob ponovnem imenovanju Rotnika napoveduje odstop
- Golobič za Dnevnik: Projekt TEŠ 6 je Patria te vlade
Te dni, ko je Rotnik pristal v priporu, ko na dan prihajajo takšne in drugačne informacije o tem projektu in vpletenih, se tudi poročanje medijev spreminja. Ni več oranžnega cunamija, ni več interesov, ki naj bi obstajali, ampak so mediji začeli pisati o stvareh, o katerih bi se morali razpisati že pred leti in s tem opozoriti na stvari, ki so se dogajale in ki se še vedno dogajajo okoli projekta TEŠ6, ki je tako postal podoben primer kot je Patria. In vsi vemo, da Patria dobiva svoj epilog in da so nekateri akterji že dlje časa odsotni od doma.
Da ne bo kdo kasneje rekel – Zares je spisal Pobuda ministru Klemenčiču za poseben zakon o preiskavi o Teš 6 in bančni luknji s katerim se bo lahko marsikaj novega ugotovilo v tem primeru in če bo interes, tudi razkrilo, kdo je bil dejansko zadaj za tem projektom in kdo si je omastil brke. Dvomim, da je besedna zveza “Šaleški lobij” res samo besedna zveza. Mogoče pa končno padejo maske in javnost dobi vpogled na projekte, ki so vredni več kot milijardo eurov in kdo si je pri tem projektu omastil brke.
Z drugimi besedami – psi lajajo, karavana gre dalje. Žalostno, vendar resnično, da so zaradi nečesa takšnega mediji naredili pogrom nad Zaresom in ga izbrisali iz političnega parketa. Že to bi moral biti dovolj dober razlog, da bi kdo podvomil v celotno zgodbo, ki je zadaj in jo šel raziskovati. Ampak, jebiga, to je Slovenija, mar ne.
p.s.: imeli smo referendum za TET in je padel, nismo pa imeli referenduma za TEŠ6?! Ja, transparentnost in na koncu bodo mediji ugotovili, da tudi Janez Janša ni tako “bad guy”, kot izgleda, ampak da v Sloveniji obstajajo še “slabši fantje”!
V Financah so lepo zapisali, kako stvari stojijo:
“Šaleški mafiji so morda res odrezali kakšno manjšo glavo, toda njena eksistenca še ni ogrožena. Nekaj kriminalističnih preiskav, ovadb ali pravnomočnih obtožnic še ne bo prineslo katarze. Potrebna bi bila podobna operacija, kakršno je v devetdesetih letih proti mafiji vodila skupina tožilcev iz Milana. Takrat so dobesedno padale glave. Ne le v mafijskih vrstah, ampak tudi v politiki, ki je organizirani kriminal ves čas ščitila. Zakaj bi bilo pri nas kaj bolje? Pravzaprav sem prepričan, da bo krog, ki sestavlja šaleško mafijo in vključuje vsaj dve vplivni stranki pri nas, predsedniku vlade – če bo še naprej vztrajal pri prekinitvi pogodbe z Alstomom – kmalu vrnil udarec…”
O gimnazijskem maturantu, pardon filozofu, s statusom kmeta in parcelo na elitni lokaciji, za par evrov (in morda kakšne usluge) pridobljenimi in zamolčanimi delnicami na Nizozemskem, pa raje ne bom.
Prav tako ne bom o vodji poslanske skupine stranke, ki se bori za delavske pravice in državno (pardon, mafijsko) lastnino, sam pa s svojo (pardon, zdaj ožjega sorodstva) firmo vsako leto potegne dober milijonček (vsako leto bolj dober) iz paradržavnih podjetij, kot so Petrol in Pivovarna Laško. Verjamem pa mu, da se mu “srce para ob prodaji” tega premoženja.
In ob tem s svojimi 6 zaposlenimi dosega takšno dodano vrednost na zaposlenega (s čiščenjem bencinskih servisov, reklamnimi paneli in posredništvom), o kateri visokotehnološka podjetja lahko le sanjajo.
Da ne govorim o tem, da normalen človek, ki ima na vesti življenje otroka, pa naj je še tako 100% nedolžen, če bi vest seveda imel, mu na misel ne bi padlo, da kandidira za dostojanstveni položaj poslanca, kaj šele za vodjo poslanske skupine.