Novinarki Dnevnika sta včeraj objavili zgodbo o NLB banki in “ovaduštvu”, za katerega so zaposleni nagrajeni. Seveda je bil naslov teatraličen, kot je za poročanje medijev o “takšnem odkritju” značilno – V NLB si plačo popravljajo z nagrado za ovaduštvo (vir). V delu članka, ki je na voljo brez brez sistema Piano je zapisano:
Do 50.000 evrov znaša nagrada, ki si jo lahko prislužijo uslužbenci NLB, če svojega sodelavca ali nadrejenega ovadijo centru za skladnost poslovanja. Ta pod vodstvom Roka Praprotnika vse bolj postaja notranja “policijska” enota banke.
Dve stvari, ki sta me zmotili pri uvodnem delu članka. NLB je banka, ki smo jo davkoplačevalci dokapitalizirali. V bistvu je kot vreča brez dna in v njej poniknejo ogromne gore denarja. Nepravilnosti, ki so se dogajale (ki se dogajajo) v banki NLB ponavadi ne dobijo epiloga, kljub temu da si, vsaj zase lahko to zapišem, želim, da bi se končno pokazalo na nekoga, ki je bil odgovoren za toliko slabih kreditov, ki niso bili zavarovani in ki so banki povzročili veliko škodo. Verjetno to niso zgolj moje želje.
Prva stvar je beseda ovaduštvo!? Ja, da je zgodba bolj sočna, pride ta beseda prav. Kaj pa če bi namesto ovadba uporabili novinarki prijava? Bi s tem dobila zgodba drugačen prizvok? Seveda bi, saj imata ti dve besedi precej različno moč.
Druga stvar je notranja “policijska” enota banke. Tudi s temi besednimi zvezami sta novinarki prikazali kakšen je njun način poročanja in čemu je namenjen, saj v istem stavku omenita še Roka Praprotnika.
Zakaj sem torej zastrigel z ušesi ob tem članku? Povsem preprosto. Ker se da iz vsake stvari narediti dramatično zgodbo, če je nekomu to v interesu! Namesto da bi se počohali po bradi in pomislili, da to sploh ni slaba ideja, je potrebno iz tega narediti dramo.
Itak nam nikoli ni prav – če ne najdemo krivcev za luknjo in nepravilnosti pri NLB nam ni prav, če se vzpostavijo vzvodi, ki omogočajo to, nam ni prav. In ko se pojavijo takšne zgodbe v medijih, si preprosto mislim, da je bil nekomu to v interesu, kajti takšnih primerov je bilo že precej v Sloveniji. Ali komu ščitita hrbet novinarki, sploh ni pomembno. Zgodba je prišla v javnost, ki se sedaj ukvarja z ovaduštvom znotraj NLB. To, da lahko zaradi uvedbe takšnega sistema prijav zmanjšajo možnost poslovne škode je povsem nepomemben podatek. Verjetno bo potrebno počakati nekaj časa, da se bo razkrilo kakšni interesi so bili zadaj za to zgodbo!
Kapo dol. Tebi in Praprotniku.