Ničelna toleranca do nasilja!

Včeraj me je presenetila novica, da so v Desklah učenci 5. razreda osnovne šole pretepli sošolca. Ta fant se je poleti z mamo preselil iz Bosne in je ves čas deležen maltretiranja sošolcev, ki se znašajo nad njim tako psihično, kot fizično. Podatek, da njegova mama pride med odmori v šolo, da si upa fantek sploh iti na hodnik, je več kot osupljiv.

Glede na to, da se to nasilje dogaja že nekaj časa in da do sedaj ravnatelj ni storil ničesar za rešitev tega problema, se mi zastavlja vprašanja v kakšnem sistemu živimo, ko se tako očitne stvari ne dajo urediti, ali spremeniti. Ali pa jih določeni ljudje zgolj nočejo spremeniti, ker je to okolje, kjer vsak vsakogar pozna in je vsak “prišlek” nezaželjen!

V šolah bi morala obstajati ničelna toleranca do nasilja! Ne samo fizičnega, ampak tudi psihičnega! Posledice, ki jih takšne stvari pustijo na otroku so lahko daljnosežne in lahko otroku spremenijo celo življenje. Ker se pač nekdo želi norčevati iz nekoga, ali pa ker mu zgolj ta oseba ni všeč in ji lahko tako pokaže svojo moč – ponavadi se ta moč kaže v črednem nagonu, ko so vsi proti enemu. Od kje prihajajo vzorci? Verjetno tudi od doma, ko vidijo podobne situacija za štirimi stenami, predvsem pa se gre za dokazovanje pred vrstniki, ko se postaviš proti najšibkejšemu, ali pa proti tistemu, ki veš, da se ne bo branil.

Nasilje v šolah obstaja. Pred tem si ne smemo zatiskati oči, vendar je pomembno, da se takšna dejanja obsodijo, predvsem pa, da pristojen službe opravijo svoje delo. In če je ravnatelj že ves čas vedel, da se nekaj dogaja s tem fantkom in da ga okolica ni sprejela v svoj krog, bi lahko na to opozoril tudi pristojne inštitucije, ki morajo opraviti svoje delo. Tudi starši otrok bi lahko imeli dokaj resen pogovor s svojimi “mulci”, predvsem pa do takšnih dejanj ne bi smelo prihajati. In za to morajo poskrbeti v šoli, ali pa v pristojnih inštitucijah, kjer so plačani za takšne in podobne stvari.

Ni rešitev, da se bo sedaj družina selila v drug kraj! Prišel bo drug fantek in sošolci bodo zganjali enak teror nad njim, kot so sedaj. In zgodba se bo ponavljala, dokler se ne bo zgodila smrt. Potem bomo vsi spet pametni in točno bomo vedeli, kako bi bilo stvari urediti in kaj bi bilo treba narediti.

V tem primeru ne gre za pogrom nad ravnateljem, bi se pa starši otrok lahko zamislili o tem kako so vzgojili svoje otroke. Ja, ničelna toleranca do nasilja je potrebna v našem svetu in takšne stvari je treba glasno obsoditi!

Policija pred parlamentom 10

  1. Pred komentiranjem bi bilo fino poizvedet več o celotni zgodbi. In pa določene izjave bi bilo fino podkrepiti s kakimi konkretnimi ciframi.

  2. Starsem bi moral visoke kazni napisat, da bi se naucil otroke uzgajat…

  3. Pač gre za splošen pojav, kjer “moderni starši” vzgajajo – preprosto rečeno: drhal. Slabo se nam piše v prihodnosti, ker današnja mularija ZAGOTOVO ni naša prihodnost! Starši pa bodo še naprej kričali: “Naš je pa taaaako priden in idealen!”

  4. Mitja ni problem zgolj v starših. Problem je v tem, da po zakonu ne sme nihče nikomur več nič rečt. V vrtcu moraš podpisat, da lahko razastavijo izdelek (tudi krice krace brez podpisa) tvojega otroka, podpisat moraš, da ga lahko fotogracirajo in ne vem še kaj (kup listov v začetku leta). Hkrati starši lahko “soodločajo” v katero skupino bo hodil otrok in kateri otroci bodo še tja hodili. Po nekaterih vrtcih je čista norišnica glede tega. To so uzakonili.
    V šolah učitelji ne smejo več niti grdo pogledat otroka (določenih staršev, da se razumemo), ne smejo mu dat slabe ocene, kaj šele kaznovat. Tudi to so uzakonili.
    Soseda otroka (spet določenih staršev) ne sme nahruit, če (ko) uničuje skupno lastnino, smeti po okolici, se grdo obnaša.
    Policist ki kaznuje osebo ki je kršila zakon (spet če je ta oseba preveč zaverovana sama vase) faše interno preiskavo in hodi na ne preveč priljubljena srečanja z internimi nadzorniki.
    Šofer avtobusa ne sme več vršt človeka, ki dela škodo dol iz avtobusa in po možnosti mu delodajalec celo naloži, da mora sam pokrit škodo (oziroma še bolje, se mu trga od plače)
    Delodajalec delavcu ne sme rečt, da slabo dela, bog ne daj da ga iz tega razloga odpusti ker bo dobil na vrat delovno inšpekcijo, ki bo iskala dlako v jajcu in kaznovala za neažurirane pravilnike….(in spet zakonodaja…..)
    Torej posamezniki nikakor niso krivi za to, da vzgajamo generacijo, od katere (razen določenih posameznikov seveda – svetlih izjem) lahko pričakujemo boljši svet. Krivi so zakoni, ki so pisani na podlagi enega, dveh primerov, izvajat se morajo pa za celotno populacijo. In potem vsak posameznik izkoristi “sistem” do maksimalne meje do katere je zmožen glede na svoj karakter, iznajdljivost, voljo….
    V prejšnjih časih je bilo prebivalstvo itak ubogljivo, marljivo, sej so te takoj zaprli, če si kaj rekel, v demokraciji je pa potrebno najprej postaviti demokratične temelje, šele na to razvijati demokratično obnašanje (no če zanemarimo vse slabosti demokracije).

Komentarji so zaprti.