Imamo ga – predlog sprememb in dopolnitev Zakona o medijih (ZMed) (vir), ki prinaša kup novosti. Ja, med temi novosti pade v oči predvsem del slovenske glasbe, ki se mora vrteti na radijskih postajah, kot tudi odgovornost urednikov za komentarje na spletnih mestih. Ampak lepo po vrsti.

V Sloveniji je področje medijev urejeno z naslednjimi zakoni in podzakonskimi akti:

  1. Zakoni:
  • Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS in 47/12)
  • Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (Uradni list RS, št. 87/11)
  • Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B in 9/14)
  • Zakon o Slovenski tiskovni agenciji (Uradni list RS, št. 50/11)
  1. Podzakonski predpisi:
  • Pravilnik o načinu vodenja in postopku za vpis ter o posredovanju podatkov iz razvida medijev (Uradni list RS, št. 58/01 in 94/02)
  • Odlok o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 62/01, 115/06, 100/07 in 30/12)
  • Uredba o načinu in kriterijih za oblikovanje seznama najpomembnejših dogodkov (Uradni list RS, št. 105/01)
  • Uredba o merilih oziroma pogojih za določitev slovenskih avdiovizualnih del (Uradni list RS, št. 105/01)
  • Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa samostojnega novinarja in za vodenje razvida kot javne knjige (Uradni list RS, št. 105/01)
  • Pravilnik o merilih za opredelitev vsebin lastne produkcije (Uradni list RS, št. 77/02)
  • Pravilnik o programih posebnega pomena (Uradni list RS, št. 85/02)
  • Sklep o določitvi seznama najpomembnejših dogodkov (Uradni list RS, št. 18/03)
  • Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije (Uradni list RS, št. 52/03, 35/04, 34/06 in 1/11)
  • Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin medijev (Uradni list RS, št. 78/06, 4/11 in 8/12)
  • Javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane Sveta za radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 98/06)
  • Statut javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija (Uradni list RS, št. 106/06 in 9/12)
  • Pravilnik o določitvi vizualnega in akustičnega opozorila za programske vsebine, ki niso primerne za otroke in mladoletnike (Uradni list RS, št. 39/07)
  • Splošni akt o zaščiti otrok in mladoletnikov v televizijskih programih in avdiovizualnih medijskih storitvah na zahtevo (Uradni list RS, št. 84/13)
  • Splošni akt o dovoljenju za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti (Uradni list RS, št. 95/06 in 25/07)
  • Metodologija nadzorstva avdiovizualnih medijskih storitev in radijskih programov (Uradni list RS, št. 31/12)
  • Splošni akt o priglasitvi avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (Uradni list RS, št. 35/12)
  • Splošni akt o načinu ugotavljanja pokritosti prebivalstva na območju Republike Slovenije z analognimi prizemnimi radijskimi ali televizijskimi programi, ki se razširjajo po radijskih frekvencah za analogno radiodifuzijo (Uradni list RS, št. 138/06)
  • Splošni akt o promocijskem umeščanju izdelkov in sponzoriranju (Uradni list RS, št. 44/12)
  • Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti oziroma vpisa v uradno evidenco ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (Uradni list RS, št. 72/12)

Ta del je bil namenjen zgolj temu, da si lahko predstavljamo koliko birokratskega sranja je potrebno za karkoli v Sloveniji.

Stvar, ki najbolj zbode v oči v novem ZMedu je del, ki je namenjen kvotam slovenske glasbe in ki sedanjo prakso postavlja na glavo. Takole so zapisali predlagatelji sprememb:

»86.a člen

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena mora v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa delež slovenske glasbe obsegati najmanj 20 odstotkov vse predvajane glasbe.

(2) Za slovensko glasbo po tem zakonu šteje:

  • vokalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku;
  • vokalno-instrumentalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku;
  • instrumentalna glasba slovenskega izvora.

(3) Vokalna oziroma vokalno-instrumentalna glasba sta izvajani v slovenskem jeziku, kadar se v peti oziroma govorjeni obliki izvajata izključno ali večinoma v slovenskem jeziku.

(4) Instrumentalna glasba je slovenskega izvora, kadar jo je ustvaril slovenski avtor.

(5) Določba prvega odstavka tega člena ne velja za radijske in televizijske programe, ki so namenjeni madžarski ali italijanski narodni skupnosti.«  

Nekoč:

Najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.

Sedaj

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena mora v dnevnem oddajnem času med 6. in 22. uro vsakega radijskega ali televizijskega programa delež slovenske glasbe obsegati najmanj 20 odstotkov vse predvajane glasbe.

Jeap. Med 6. in 22. uro se mora vrteti slovenska glasba! Delež vse dnevno predvajane glasbe iz prejšnjega odstavka znaša najmanj 40 odstotkov, ko gre za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija

(2) Za slovensko glasbo po tem zakonu šteje:

  • vokalna glasba, izvajana v slovenskem jezik
  • vokalno-instrumentalna glasba, izvajana v slovenskem jeziku
  • instrumentalna glasba slovenskega izvora.

Torej, kje tiči problem? Si predstavljate slovenski band, ki ima svoja besedila v angleškem jeziku? Ne, oni ne padejo več v kvote, ki jih morajo radijske, ali televizijske postaje predvajati. Oni so sicer slovenski izvajalci, vendar njihova glasba, ker ni v slovenskem jeziku ne paše v te kvote. Torej predlagatelji sprememb zelo jasno pokažejo, da glasbeniki, ki na trgu poskušajo preživeti in se trudijo z glasbo v tujem jeziku, se pač ne bodo vrteli v kvotah.

Torej nam preostanejo razni Wernerji, Čuki in podobna mineštra, kar je “slovenska glasba” in se bo vrtelo v okviru kvot. In SAZASu se bo milo smejalo, kajti domači izvajalci glasbe v tujem jeziku bodo dobili manj denarja iz naslova avtorskih pravic.

Volk sit, koza cela, mar ne? NE! Tale predlog je totalna neumnost in upam, da so se malce hecali s tem predlogom. Resno ga namreč nihče ne more vzeti, saj mora vsak glasbenik sam zase preživeti na trgu! Če bi glasbeni ustvarjalci živeli prisesani na državne jasli, potem bi tole malce bolj štekal, tako pa si predstavljam to kot trg – na trgu preživijo tisti, ki so najboljši in ne glede na to v katerem jeziku pojejo.

Sicer sem mislil pisati še o drugih delih predloga sprememb, ampak mi je tale del “dvignil reno”.

Dejansko me zanima, kdo stoji za tem predlogom oz., kdo ga je spisal. Verjetno bi bilo dobro dobiti njegov odgovor zakaj bi bili slovenski izvajalci, ki ustvarjajo v kakšnem drugem jeziku emancipirani.

skupina-niet-koncert-trbovlje-fotografije-18.jpg

3 Responses to Zakon o medijih (ZMed) – spremembe in dopolnitve #wtf

  1. Iztok pravi:

    Tisti, ki je naumil ta kretenizem najbrž zaudarja po sds/nsi tagmašnem gvantu.

  2. Miha J pravi:

    Mislim, da gre tukaj bolj za usiljevanje slovenskega jezika in kulture, da ne bi pozabili nanju.

    Saj ves kako je bilo do sedaj, nocni program je bila ponavadi slovenska glasba :) cez dan pa si poslusal tujo komercialo…

    Sicer pa, v tednu po smrti Jacksona sem pomoje prvic in zadnjic slisal njegove komade…

  3. Tomaž pravi:

    1. Kvote koristijo samo SAZAS-u in drečakem tipa Predin.
    2. Slovenski jezik je obsojen na propad, ker ga pač zanemarjamo na vsakem koraku. V osnovnih šolah je slovenski jezik pomemben toliko kot glasba ali telovadba. Dokaz za to je raba slovenščine na fakultetah ter na sploh pismenost Slovencev. Obup. Šolajočaji se ne znajo brat, ne vejo, kaj berejo, zato imajo probleme pri vseh predmetih.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.