Kakšen se vam zdi svet v katerem živimo? Ste zadovoljni z njim? Ali pa ste tudi vi ugotovili, da so pozitivne misli edino, kar nam še preostane?
Slovenci kozarec vedno vidimo na pol prazen, namesto, da bi ga videli na pol polnega! Pri tem se precej razlikujemo od naših “ex bratov iz ex Yuge”, ki življenje jemljejo precej manj resno in živijo precej manj stresno, kot mi. In mi imamo še eno posebej super in fajn navado – da vedno pizdimo nad vsem.
Kdor moj blog bere že dlje časa, skoraj deset let ga že pišem, potem se mogoče še spomni, da sem imel včasih za “tagline” napisano – kritičen do vsega in vseh. In precej dobro sem se tega držal. Namreč stvari sem opazoval iz takšnega zornega kota, da sem jih lahko kritiziral. Samo majhna sprememba kota opazovanja je bila potrebna, pa bi videl povsem drugačno sliko, vendar se nisem dal motiti, v bistvu mi je bil moj “attitude” povsem všeč in priročen v tistem trenutku.
Spremembe so moja stalnica – stavek, ki bi ga moral vsak Slovenec vsaj enkrat na dan na glas ponoviti, oz. bi se ga predvsem moral držati. Zadeva je namreč zelo preprosta – kdor ne gre s časom, s časom gre velja tudi za ljudi. In na žalost nekateri ostajajo v nekje v času izpred 20 let in so s tem srečni.
Da ne bo pomote – vsakomur svoje in vsak si svoje življenje kroji sam. Ampak če se odločiš za spremembe in vidiš kozarec na pol poln, potem še obstaja možnost, da se še kaj spremeni v naši ljubi deželici.
Dovolj bi bilo že to, da bi se Slovenci odločili, da je bilo dovolj posiljevanja naših resnih medijev z negativnimi novicami, z aferami (btw.. kaj sploh je afera? V Sloveniji je namreč VSE afera!), s prikrojenimi dejstvi… in bi začeli te medije bojkotirati, oz. odpovedovati naročnine.
Tudi mediji bi se morali začeti spreminjati, kajne? Predvsem pa mediji, v tem času, ko imajo zelo močno vlogo na klimo v državi, bi morali veliko bolj izpostavljati dobre in uspešne stvari. Namesto 10 minutnega prisevka o “aferah, ki to niso”, ali pa o novih neumnostih naših oblastnikov, bi lahko mediji poročali o pozitivnih zgodbah, ki nam jih primanjkuje in katere si želimo vsi državljani (dasiravno so Slovenske Novice najbolj prodajan časopis, še vedno obstaja upanje, kajne?).
Upanje umre zadnje – v Sloveniji obstaja veliko pozitivnih ljudi, ki bi se morali združiti in začeti spreminjati negativizem v pozitivizem. Namreč če ne želimo, da gre Slovenija v k…, kot velikokrat dobim občutek, ko poslušam monologe naših politikov, je sedaj čas, da nekaj spremenimo na tem polju, predvsem pa da “okužimo” s pozitivizmom tudi ostale, oz. kot je rekel Konfucij – Če želiš spremeniti svet, začni pri sebi!
“Upanje umira predzadnje” (Ivan Volarič Feo)
In kaj boš spremenil pri sebi?