Poznamo fenomen gajbičarstva, ko zapade prvi sneg. Poleti pa se na obali soočamo z brisačarstvom, ki je zelo podoben fenomen, kot je gajbičarstvo, vendar se namesto gajbic uporabljajo brisače, da si označimo svoj teritorij, ki pripada zgolj in samo nam!
Postopek brisačarstva je dokaj preprost – če se zgodaj zjutraj odpravite na tek ob morju, potem ste deležni te procedure. Ljudje navsezgodaj, tudi ko je še tema, prinašajo brisače na plažo in jih razprostirajo naokoli, da bodo dobili najboljše položaje ob vodi in da bodo drugim odvzeli nekaj, kar je skupno dobro. Brisačarstvo se razlikuje od gajbičarstva v tem, da pri gajbičarstvo je potrebno skidati sneg, pri brisačarstvu pa niti to ni potrebno!
Brisačarstvo je zanimiv pojem in sam se ga spominjam izpred mnogo let, ko smo s kolegi preživljali počitnice v Stella Marisu. Ko smo šli ponoči iz diskača je kolega opazil, da je na peščeni obali kup brisač, ki so jih ljudje pozabili. Ne bodi len, jih je začel nabirati in tisto poletje je imela njegova mama zelo veliko dela s pranjem brisač – našel jih je okoli 10 in jih prinesel domov. Ja, ukradel jih je. Tudi jaz bi verjetno, če ne bi bil drugače naučen, pobral brisače na plaži in jih odnesel – saj so vendar ležale tam in čakale na mimoidoče, da jih poberejo. Turisti so jih verjetno pozabili in odšli domov. No, tako si je lažje predstavljati vse skupaj, kot pa priznati, da smo bili “vandali”.
Ampak nazaj k brisačarstvu, ki se dogaja tudi na bazenih. Prideš, najdeš prazen ležalnik, nanj namestiš brisačo in torbo in vse ostalo in greš v vodo. Ko se vrneš nazaj, sta brisača in torba ne tleh, ležalnika pa ni nikjer. Pač si ga je nekdo sposodil.
Vendar mi je vseeno bolj všeč brisačarstvo na morju. Ko prideš na obalo, ki je razparcelirana in razmejena z brisačami, kljub temu, da bodo ljudje prišli na obalo šele po tem, ko bo sonce izgubilo svojo moč, vendar si morajo rezervirati svoj del plaže. Vsaka podobnost z vožnjo po prehitevalnem pasu, ker so nekateri pač kupili vinjeti in sedaj lahko na avtocesti delajo, kar si želijo, je verjetno naključna. Vendar bi verjetno lahko našel podobnost med ljudmi, ali pa jih celo uvrstil v isto presečno množico.
Prideš na obalo, ki je razparcelirana. Ker bi vseeno rad nekam stisnil svojo brisačo, ker na obali sicer ni nikogar, malce premakneš brisačo. In ko gospa, ki je lastnica premaknjene brisače pride na obalo, seveda to takoj opazi in začne debato o tem, kako je nekdo premikal njeno brisačo. Dostop do odprtega morja in arbitraža sta “piece of cake” v primerjavi z razburanjem glede brisače.
Seveda so brisačarji poglavje zase tudi v svojem obnašanju. Ker so plačali počitnice, se tako tudi obnašajo. Cel dan na plaži jedo, pijejo, tulijo za otroki, ko gredo v vodo, otroci skačejo po ostalih brisačah in dobiš občutek, da si se znašel v nekem napačnem času in prostoru. Pobereš svojo brisačo in odideš, ker je precej lažje to, kot pa vztrajati in si hladiti razgrete živce v morju.
Zgodba se ponovi vsak dan, dokler brisačarji ne oddidejo domov, seveda s seboj vzamejo še plastenko slane vode in naslednji dan pride nova izmena brisačarjev, ki se ne zavedajo, da ne obstaja metoda rezervacij na obali. No, jaz se tukaj motim, saj definitivno obstaja in nekateri to zelo dobro izkoriščajo. Saj veste. Tisti najlepši zalivček, z najlepšimi kamenčki. Vendar je že zjutraj ob 6. uri, ko tečete mimo, poln brisač, ki čakajo brisačarje. Upam le, da niste med njimi!
Jaz septembra nimam nobenih težav s tem pojavom. Takrat so plaže bolj prazne kot polne :-)
odlicna izbira.. edino nastane problem, ce je premrzlo, pa nimas dovolj brisac, da bi se zavil v njih :)
reverzni vandalizem ali primi brisačein jih zmeči v vodo :)
V Španiji so na nekih lokacija kot sem bral kazni 30€ in prevzameš lahko šele takrat ko plačaš. So prav zaposleni “redarji” da čistijo plažo, mislim da je to pravilno. Prav tako je na Hrvaškem nek del, ki redarji skrbijo da ni vse zasedeno kazni ni. Stvari dobiš pa tam kjer jih zbirajo nazaj.
Zato se izogibamo tako gosto “naseljenih” plaz. Pa ocitno se problem ze resuje :)