• 4 min. branja

Slovenija bo druga Švica. Sanje, ki so nam jih prodajali politiki, ko se je Slovenija osamosvojila. Sanje, v katere še sedaj marsikdo verjame, predvsem pa upa, da se bodo uresničile. No, po parih dneh preživetih v Švici lahko povsem preprosto trdim, da Slovenija ne bo nikoli postala druga Švica, niti se ne bo približala temu kar je Švica.

Švica je nastala konec 13. stoletja in jo sedaj sestavlja 26 kantonov. Švicarji so večinoma nemško govoreči, uradni jeziki pa so francoščina, italijanščina in retoromanščina. Tudi sporazumevanje v angleškem jeziku gre povsem brez problema skozi. Njihova zastava je kvadratna in je kot takšna posebna. Podobno ima tudi Vatikan, vendar Švicarji takoj omenijo, da Vatikan varuje švicarska garda!

Švica je sinonim za urejenost. Sinonim za natančnost. Švicarji so ponosni na svojo državo, kar se vidi na daleč – številne zastave, ki visijo ob hišah in svoj prepoznaven znak (križ) uporabljajo povsod. Njihova nacionalna identiteta je tako močna, da bi jo lahko izvažali. Ni čudno, da je v vsakem drugem stavku uporabljeno – mi smo izumili to.. In povsem drži.

Za intermezzo – pomislite za trenutek, koliko blagovnih znamk vam pride na misel, ko pomislite na Švico? Ure, čokolade, siri, oblačila,.. Koliko blagovnih znamk na katere smo ponosni v Sloveniji, pa lahko naštejete? In da so v naši lasti in da nekaj veljajo v tujini? Žalostno, mar ne?

Švica ima urejen javni prevoz, ki je predpogoj za dobro funkcioniranje države. Tudi tukaj pride na dan njihova pedantnost in natančnost. Če piše, da bo avtobus prispel na postajališče ob 17:32 uri, bo natanko takrat tudi prispel. Veliko ljudi se vozi z javnim prevozom, ki je “pošlihtan v nulo” in je dejansko užitek se voziti z vlakom, kjer ni ropotanja, kjer ni glasnih potnikov, ampak vse skupaj poteka mirno. Edino, kar me je zmotilo je, da ni interneta na teh vlakih!

Švica namreč ni v EU in mobilni operaterji imajo zelo visoke cene za uporabo mobilnega interneta v Švici – prenos 1Mb podatkov stane 8,5 eura! Torej pozor, ko greste v Švico in mirno fejsbukate in tvitate. Ne bo poceni!

Švicarski frank je v zadnjem letu pridobil na svoji vrednosti, kar pomeni, da je Švica postala še dražja, kot je bila. Podatek, da je povprečna plača okoli 7000 CHF je zanimiv, pa vendar so na drugi strani tudi cene stanovanj, zdravstva in vsega ostalega precej višje, kot pri nas. Vendar je vse to urejeno točno tako, kot mora biti. Stvari funkcionirajo.

Švica je imela kar precej problemov s tem zadnjim dvigom vrednosti CHF, saj je posledično propadlo precej podjetij, ki so izvažali v države z eurom. Prav tako se je to malce poznalo pri turizmu, vendar so hitro našli rešitve. Začeli so targetirati druge trge, kjer je večja kupna moč.

Turizem je ena izmed pomembnejših panog v Švici. Letno ima švica preko 36.000.000 nočitev v hotelih in 33.000.000 v privatnih namestitvah, vendar teh ne morejo spremljati tako natančno. Švicarji prispevajo skoraj polovico teh nočitev v hotelih, kar pomeni, da v povprečju vsak Švicar preživi dve noči na leto v hotelu! 28.000.000.000 prihodkov na leto je iz naslova turizma, kar je 4% njihovega BDP. Turizem zaposljuje več kot 245.000 ljudi.

Njihove smernice v turizmu so zelo jasno določene in imajo jasno strategijo koga nagovarjajo na katerem trgu. V letu 2014 smo Slovenci prispevali malce preko 31.909 nočitev v njihovih hotelih, kar je v primerjavi z letom 2013 skoraj 15% povečanje.

Švica je po naravnih danostih precej podobna Sloveniji. Na žalost Slovenija ne zna izkoristiti naših prednosti, Švicarjem pa to zelo dobro uspeva. Znajo prodajati zgodbe – sprehod po majhnem mestu z vodičem tako postane povsem nekaj novega in zanimivega, če se vanj vpletejo zgodbe, predvsem pa čustva. Znajo izkoristiti svoje potenciale in jim dati dodano vrednost. Kljub temu, da imajo cene visoke, obstajajo turisti, ki pridejo k njim in pustijo veliko denarja pri njih. Pri nas stavimo na precej drugačne vrste turizem.

Kljub temu, da bi pričakoval, da so Švicarji zadržani in resni ljudje, sam tega občutka nisem dobil. V poslu je drugače. Tam so natančni in pikolovski, predvsem pa se jim lahko zaupa, da bo vse točno tako, kot mora biti. Vendar osebje, ki sem ga srečeval – turistični vodiči, zaposleni v restavracijah, vozniki avtobusov, zaposleni v hotelih, so prijazni in nasmejani. Tega manjka v naši Sloveniji, kajti ljudje so žalostni, predvsem pa mrki. Nasmeh pričara marsikaj in popestri jutro, ali polepša večer.

Švicarji se držijo pravil. Koliko sem lahko opazil v prometu vozijo po predpisih. Čez cesto gredo čez zebro, kljub temu, da bi lahko pri prazni cesti skočili kjerkoli. Njihova pravila niso za to, da se kršijo, kot je v navadi pri nas, ampak zato, da se jih držijo. Ker so tako navajeni. In nihče ne vrže na tla cigaretnega ogorka, ali vrže smeti nekam, kjer ni prostor za to. Ja, zame je bil to precej velik šok, ampak sem se hitro navadil, predvsem pa ugotovil, da stvari preprosto funkcionirajo.

Švica ima veliko referendumov. Ljudje imajo možnost, da se odločajo na referendumih o veliko stvareh. Tudi o takšnih stvareh, ali naj mesto Luzern posodobi dostop do gradu Gutsch, ki je v rokah Rusa Alexandra Yevgenievicha Lebedeva. Ja, pri njih je pomembno, da so vključeni v odločevanje ljudje, kajti oni plačujejo davke in takse.

Ali mi je Švica všeč?

Zelo! Vendar dvomim, da bi se lahko navadil na njihovo urejenost. Vsaj na začetku bi imel precej velike probleme, saj sem navajen, da je pri nas vse ravno obratno. Zakoni so, da se kršijo, luknje je potrebno najti, da lahko preživiš.. Kljub temu, da je na cestah in v prodajalnah zelo veliko “ex yu” državljanov, ki so se asimilirali, se ne pozna da bi prinesli “balkan” s seboj. Švica ostaja trdnjava, ki je zgrajena na močnih temeljih in ki kljubuje času.

Slovenija, druga Švica?

Mogoče. Čez kakšnih tisoč let. Sicer pa dvomim, da bi lahko uredili Slovenijo tako, da bi bila vsaj primerljiva s Švico. Mogoče bi morali izkoristiti naše značajske lastnosti in jih pretvoriti v naše prednosti. Ampak pri nas raje sanjamo, kot pa da bi nekaj spremenili in našli svoje tržne niše!