Vožnja z ladjico po Ljubljanici je vedno zabavna. Če si v Origammi družbi, še toliko bolj! Tokrat pa vožnja z ladjico ni bila omejena na eno uro oz., od zapornic do Livade, ampak smo šli vse do Podpeči.
Ko se z ladjico pelješ mimo Livade v smeri Vrhnike oz., Podpeči postane tudi Ljubljanica povsem drugačna. Veliko bolj mirna, kot bi bila utrujena in z veliko več zelenja okoli. Precej polomljenih dreves, predvsem pa na nekaterih mestih čudovito urejene brežine, kjer so si ljudje postavili lesene hiške. Kot bi prišel v nek drug prostor – precej me je spominjalo na ameriške filme, kjer so reke in močvirja polna divjih živali. No, če se za divjo žival šteje želva, potem to povsem drži tudi za Ljubljanico. Zanimivo je imeti dobrega kapitana, ki ti zraven razlaga še o vseh živalih, ki živijo v Ljubljanici, kot tudi o globini reke, gradnji kanala in seveda obvlada tudi kuhanje.
Štiri ure vožnje so lahko precej naporne! Vendar če je družba prava in če je dovolj hrane in pijače, je vse skupaj precej preprosto. Tudi vračanje, po trdi temi, ko dejansko vidiš zvezdice na nebu, kljub temu, da si od Ljubljane oddaljen par kilometrov je idilično. Naslednjič pa upam, da se peljem vse do Vrhnike. Mogoče s kajakom!
Hvala Origammi!
