Za ljubitelje umetnosti sta sedaj v Trstu dve zanimivi razstavi. Prva je razstava o življenju in delu Fride Kahlo z naslovom “Frida Khalo – notranji kaos” v Salone degli Incanti di Trieste, razstava z naslovom “Monet in impresionisti v Normandiji” pa je v muzeju Revoltella, ki je zgolj par sto metrov oddaljen od prve razstave.

Parkirate na parkirišču pred Eataly in se tako sprehodite od ene do druge razstave, če vas seveda zanima umetnost in ste pripravljeni plačati vstopnino. Za razstavo “Frida Kahlo – notranji kaos” je vstopnina 14 evrov, za razstavo “Monet in impresionisti v Normandiji” pa 16 evrov.

Sam se ne uvrščam med ljubitelje umetnosti. Še daleč od tega. Pa vendar me imena kot so Monet in Renoir pritegnejo. In impresionisti so mi precej bližje, saj jih lahko “razumem” kot pa predstavniki kakšne bolj ekstravagantne umetniške smeri ob kateri zgolj strmim v slike in se sprašujem zakaj tega jaz ne razumem. In sobotno popoldne, ko je Slovenijo prekrival sneg je bila priložnost za skok do Trsta in obisk teh dveh razstav.

Najprej na razstavo o življenju Fride Kahlo, kjer je razstavljena samo ena njena slika, vse ostalo pa je prikaz njenega ustvarjanja in življenja v tistih časih. Zanimiv pregled skozi njeno življenje. Ker sem že pogledal več dokumentarcev o njenem življenju, mi je bilo vse skupaj precej blizu. Nekaj fotografij, kar lahko vidite na razstavi – in ne, ni samo to na razstavi, ampak kakšno presenečenje mora ostati tudi za tiste, ki se bodo odločili in šli na ogled razstave.

Par sto metrov stran od razstave Fride Kahlo pa je razstava o impresionistih in Normandiji. Tudi tistih, katerih dela presegajo vrednost 100.000.000 dolarjev in več. Razstavljenih je 70 del: Monet, Courbet, Le Poittevin, Renoir, Delacroix, Boudin, Marquet .. Spodaj je par del, ki jih lahko vidite na razstavi.

Kaj me je presenetilo? Vrste pred vstopom na razstavi. Italijani očitno cenijo umetnost in gredo na razstave. Kljub temu, da so na razstavi spuščali omejeno število ljudi, bi bil vseeno bolj srečen, če bi nas bilo naenkrat precej manj, da bi si lahko v miru in brez “preriravanja” ogledal dela in užival v njih. In bi zaprl oči in si predstavljal da Renoir ali pa Monet visita nad posteljo …