Se ti zdi naslov čuden? Slikar slika slikarjevo sliko Mogoče res, ampak je povsem preprosta razlaga. New York ponuja nešteto zanimivosti. Ena izmed njih je tudi The Metropolitan Museum of Art – Met – kjer je preko 130.000 umetniških del iz svega sveta, ki zajemajo vsa obdobja. Ampak več o obisku muzeja kdaj drugič. Tokrat o motivu tega zapisa.
Med sprehodom po Metu sem opazil cel kup nadebudnih slikarjev, ki so stali pred slikami znanih slikarjev in jih poskušali upodobiti čim bližje originalu. Seveda je to dovoljeno in si lahko mirne duše razprostrejo svoje “orodje” in uživajo v spokoju neskočnih dvoran. Nekaterim umetnik to bolj uspeva, drugim malce manj, ampak vseeno je zanimivo videti kako natančno nekateri vlečejo poteze in kako imitirajo barve, stare tudi več stoletij in slike dobivajo prave podobe!
Klik na fotografijo za ostale fotografije
Hej,
tale tvoj zapis je malce preveč liričen in mainstrimovski.
Zadeva je sledeča, večina nadebudnih slikarjev, kot jih kličeš ti, počnejo kopiranje zaradi povsem didaktičnih učinkov. S kopiranjem originalov poskušajo dojeti kako se je z določenimi likovnimi problemi soočil in jih rešil priznani mojster… Podobne zadeve vidiš vsepovsod, tudi v Evropi (ne bom rekel v Sloveniji). Seveda so med njimi tudi komercialni izdelovalci reprodukcij, ampak to je povsem druga zgodba.
Drugače pa lep članek, tema. Pohvalno, dobiš za pivo ;)
@matej: hvala za obrazlozitev, kajti priznam, nisem vedel, da se to dogaja povsod – nisem prevelik ljubitelj muzej, tako da nisem ravno pogost obiskovalec :)
ti dobis za pivo :) za ntk nisem imel casa :(
Oj, ja zame so takale dvorance ekstaza :)))
Na NTK pa smo ‘zagreznal’ že prvi dan :))), je bla kr huda :))) …
Ja sem kekec piva ne piješ, rečmo da je blo mišljeno v prispodobi ;)