Kralji ulice je odličen projekt, ki v Ljubljani poteka že od leta 2006. Kralji ulice ni samo časopis, ki ga izdajajo sami brezdomci, ampak vključuje celo vrsto različnih drugih aktivnosti, ki pripomorejo k boljšemu vključevanju brezdomcev v življenje in pomoč pri preživetju. Kapo dol vsem, ki sodelujejo v tem projektu in ga po svojih močeh vodijo!
Kralji ulice pa so tudi časopis, ki ga po mestu prodajajo brezdomci. Imajo osnovna pravila, ki se jih morajo držati, vendar sam v zadnjem času opažam, da obstaja veliko prodajalcev, ki imajo v rokah en izvod Kraljev ulice in ga izkoriščajo za “beračenje”, saj v končni fazi, tudi če mu daš denar za časopis, le tega ne dobiš. In obratno – če ne daš denarja, potem si deležen dretja in izsiljevanja (verjetno je vsak, ki živi v Ljubljani že srečal osebo o kateri govorim in ki s pridom izkorišča odličen projekt!).
Pravila, ki jih imajo Kralji ulice glede prodaje časopisa in se jih večina drži:
- časopis prodajam na miren in nevsiljiv način.
- drugim prodajalcem in prodajalkam časopisa Kralji ulice izkazujem spoštovanje in se zavedam, da imajo ravno tako pravico do prodaje časopisa.
- z drugimi prodajalci in prodajalkami se miroljubno dogovarjam tudi glede lokacije prodaje.
- morebitne nesporazume rešujem na miroljuben način.
- med prodajanjem časopisa ne uporabljam alkohola in/ali drugih drog.
- časopis prodajam po njegovi ceni in kupcev ne zavajam.
- med prodajo časopisa ne beračim.
- spoštujem odločitev kupca glede nakupa časopisa.
- med prodajo imam uradno izkaznico društva na vidnem mestu.
Slednje je tisto, kar je precej zanimivo in pomembno. Ravnokar sem prišel iz trgovine, kjer je pred njo stal moški v srednjih letih in oblečen zelo sodobno (še sam bi imel njegove Nike čevlje!). V rokah je držal en izvod Kraljev ulice in vsakogar nagovoril, če mu da kaj denarja.
Starejša gospa, ki je šla pred menoj mimo njega in mu ni dala denarja, je bila deležna posmehljivega “Pfeeej!”, mene pa je preprosto ignoriral. Ko sem prišel iz trgovine je še vedno stal pred vrati in ni prodajal revije, ampak prosjačil za denar. Tudi starejši gospod, ki mu je dal denar, ni dobil svojega izvoda. Je pa dobil vsaj zahvalo. Nisem šel preverjati, ali ima ta oseba izkaznico v žepu, kajti na vidnem mestu je ni imel.
Zaradi posameznikov, ki izkoriščajo pojavnost Kraljev ulice in izkoriščajo dobroto ljudi, se pokvarijo tudi dobre stvari. Ni problem v tem, da nekomu daš nekaj denarja. Gre za princip, ki pa veliko več šteje. In nekateri Kralji ulice so tako prijetni in prijazni, da jim rade volje daš denar in pustiš revijo, čeprav je v njej precej zanimivih stvari.
