Droni so manjša brezpilotna letala, ki jih mnogi poimenujejo kar leteči robotki. V Sloveniji se je pojavilo tudi poimenovanje troti, saj v angleščini beseda drone pomeni čebelji samec oziroma trot. Zaradi njihove uporabnosti se širi razprava o tem, ali ti predstavljajo priložnost, ki jo je potrebno izkoristiti, ali pa le še eno dodatno grožnjo naši zasebnosti.
Podporniki dronov izpostavljajo predvsem njihovo možnost sodelovanja v različnih reševalnih akcijah, pri nadzoru prometa, snemanju javnih dogodkov, izkazali so se za uporabne tako v različnih nevarnih situacijah kot tudi pri različnih delih na višini in težko dostopnih mestih. Na drugi strani pa se nasprotniki dronov osredotočajo predvsem na njihov negativen vpliv na zasebnost in nadzor, poleg tega pa opozarjajo tudi na dejstvo, da lahko prednosti dronov izkoristijo različne kriminalne skupine.
Prodaja dronov narašča
Ne glede na to, da se v javnosti odpirajo številna vprašanja o regulaciji nakupa in uporabe, pa se število prodanih dronov iz leta v leto povečuje, kar lahko pripišemo odkrivanju vedno novih načinov njihove uporabe. V letu 2015 smo bili priča ogromni rasti v njihovi prodaji, ko je bilo globalno gledano prodanih že kar 4,3 milijone dronov (Vir: GfK, Tech Trends: Drones, 2016). Že danes jih v razvitih državah uporabljajo za nadzorovanje prometa, opazovanje vremena, videonadzor, preiskovanje območij naravnih nesreč, pogosto so v pomoč tudi gasilcem. Zadnje raziskave so pokazale, da se uporaba dronov izjemno povečuje v kmetijstvu in prav neverjetno je dejstvo, da je bila kar polovica dronov, namenjenih komercialni uporabi, prodana za namene kmetijstva (Vir: GfK, Internet Trends Report, 2015).
Slika 1: Število prodanih dronov v letu 2015
Vir: GfK, Tech Trends: Drones, 2016
Droni za dostavo pošiljk
Uporabnost dronov so prepoznale tudi nekatere največje globalne korporacije, saj jim predstavljajo priložnost za zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti. Amazon želi v prihodnosti vse pakete, ki tehtajo manj kot 2,5 kilograma, kar predstavlja kar 90 odstotkov vseh njihovih pošiljk, dostaviti z droni. Poleg tega je njihov cilj tudi, da bi te pakete kupcem dostavili v manj kot pol ure. Pošiljanje paketov z droni pa je želja tudi največje svetovne trgovinske verige Wallmart. Če pogledamo še ostala podjetja, vidimo, da jih na primer naftno podjetje Shell že uporablja za vzdrževanje nekaterih največjih evropskih elektrarn, nizkocenovni letalski prevoznik easyJet jih uporablja za varnostno pregledovanje letal, več pošt po vsem svetu pa želi z njimi olajšati dostavo paketov.
Slika 2: Amazon in Wallmart želita svoje pošiljke dostavljati z droni
Dron kot darilo
Droni pa že nekaj časa niso več namenjeni samo državnim institucijam in podjetjem, ampak tudi potrošnikom. Zaradi nižanja cen in izboljšave kamere vstopajo tudi na potrošniški trg, kjer dominirata dva proizvajalca, kitajski DJI Innovation in francoski Parrot. Zaradi kakovostnih kamer in relativno nizke cene kar trije od štirih prodanih dronov v Evropi prihajajo iz teh dveh podjetij (Vir: GfK, Tech Trends: Drones, 2016). Zanimivo pa je tudi dejstvo, da je bila v lanskem letu skoraj polovica vseh dronov, prodanih tistega leta, prodanih decembra, kar kaže na visok prodajni potencial v obliki daril (Vir: GfK, Internet Trends Report, 2015).
Slika 3: Najpogostejša proizvajalca dronov na potrošniškem trgu
Vir: GfK, Tech Trends: Drones, 2016
Smo Slovenci za ali proti?
V GfK Slovenija so letos med člani svojega askGfk panela izvedli raziskavo, kjer so na reprezentativnem vzorcu glede na spol, starost in regijo raziskovali, kaj Slovenci menijo o tej novi tehnologiji. Droni so na našem nebu še vedno redki, saj jih manj kot polovica vprašanih še ni videla, kljub temu pa velik delež vprašanih podpira uporabo dronov na večjih javnih prireditvah kot tudi za nadzor državne meje.
Uporaba dronov na javnih prostorih nas torej večinoma ne moti, povsem drugačno mnenje pa imamo pri uporabi dronov za dostavo. Večina vprašanih ni želela, da bi jim droni dostavljali pošto, naročene pakete, še manj pa hrano (še vedno namreč dajejo prednost osebnemu stiku s poštarji in dostavljalci hrane). Uporabe dronov za dostavo v večini ne podpiramo, se pa kljub temu strinjamo, da bo v naslednjem desetletju ali dveh naše nebo prekrivalo preveč dronov. Več kot polovica vprašanih se strinja tudi z dejstvom, da droni predstavljajo vdor v našo zasebnost in delujejo kot orodje nadzora s strani svetovnih velesil. Posledično dronov ne vidimo le kot igrače in tudi ne kot neko pozitivno novost, ki bi nam lahko olajšala življenje. Prav tako Slovenci ne prepoznavamo dronov kot dobrega načina za varovanje (npr. doma ali službe), po drugi strani pa verjamemo, da so inovacija, ki predstavlja aktualen, tudi dalj časa zanimiv trend.
Slika 4: Stališča Slovencev o dronih
Vir: GfK Slovenija, CAWI (N=1008), reprezentativno glede na spol, starost in regije v Sloveniji, marec 2016
Moški dronom bolj naklonjeni
Opozoriti je potrebno, da si v teh mnenjih nismo povsem poenoteni. Moški v večji meri kot ženske vidijo uporabno vrednost dronov kot načina varovanja doma in nadzora državne meje, prav tako moški v manjši meri nasprotujejo uporabi dronov za dostavo pošte, paketov in hrane. Še ena večja razlika med spoloma se kaže tudi v tem, da moški v manjši meri vidijo drone kot samo igrače. Poleg tega so izsledki raziskave pokazali, da strah pred prevelikim številom dronov, njihovim vdorom v našo zasebnost in posledično možnostjo nadzora svetovnih velesil, izražajo predvsem starejši (strah se s starostjo povečuje).
Slika 5: Kako se v povprečju mnenja med moškimi in ženskami razlikujejo?
Vir: GfK Slovenija, CAWI (N=1008), reprezentativno glede na spol, starost in regije v Sloveniji, marec 2016
Miha Gornik iz GfK Slovenija ugotavlja, da droni niso več samo tehnologija iz znanstveno fantastičnih filmov, ampak čedalje hitreje postajajo realnost. Velika podjetja jih v želji po zmanjšanju stroškov in večji učinkovitosti že prepoznavajo kot sredstva, s katerimi bo transport njihovih izdelkov hitrejši in cenejši, med slovensko javnostjo pa še vedno vlada neodločnost.
V prihodnosti bomo tako lahko priča razcvetu možnih načinov uporabe, kar bo povečalo tudi širjenje trga dronov. Do takrat pa bo potrebno premostiti še nekaj tehnoloških preprek, med katerimi se največkrat poudarjajo trajanje baterije, majhna nosilnost in slaba tehnologija za preprečevanje trčenja. Glavno vprašanje, ki pa se nam ob vsem tem postavlja, pa je, kakšna bo vloga države pri regulaciji uporabe in nakupa dronov.
Komentiraj