V politiki smo v zadnjih letih slišali že marsikaj. Od teorij zarot do obljub, ki so izpuhtele hitreje kot jutranja megla. Vendar me vedno znova preseneti, kako nizko lahko pade politični diskurz ljudi, ki zasedajo najvišje funkcije v državi. Predsednik državnega zbora je v svoji objavi zapisal, da se “določene poslanke Svobode obnašajo tako pocestniško”. Beseda pocestniško ni nedolžna izbira besede. Če odpremo Fran, najdemo razlago besede pocestnica – slabšalno – prostitutka, ki si pridobiva stranke na cesti, ulici. Težko je trditi, da gre zgolj za nesrečno izbran izraz ali za nedolžno metaforo. Besede imajo pomen. Sploh kadar jih uporablja predsednik državnega zbora. Svoboda govora nima nobene veze z njegovo izjavo, da ne bo kdo omenjal te besedne zveze.
- Men se jebe je postal moj moto
- Kar volili, smo dobili / spisek novih ministrov je “impresiven”
- Poslancem Resnice ponujali 7-mestne številke / sanja svinja kukuruz
Politika je prostor soočanja argumentov. Lahko se ne strinjaš z nasprotnikom. Lahko kritiziraš njegove odločitve, dejanja ali stališča. Lahko si oster in neposreden. Ko pa začneš politične nasprotnice opisovati z izrazi, ki izhajajo iz žaljivih oznak za prostitutke, si prestopil mejo politične razprave in vstopil na teren osebnega poniževanja.
Ob tem se ne morem znebiti občutka ironije. Govorimo o človeku, ki je nekoč zelo odločno izjavljal, da ne bo nikoli sodeloval s SdSovci. Takšna izjava je bila celo overjena in predstavljena kot dokaz politične načelnosti. Danes pa gledamo povsem drugačno zgodbo. Očitno je v politiki spomin zelo kratek, načela pa še krajša.
Še bolj problematično pa je nekaj drugega. Takšna izjava veliko pove o človeku, ki jo izreče. Pove pa veliko o njegovem dojemanju žensk, političnih nasprotnic in kulture dialoga. Če nekdo ob konfliktu poseže po takšnih izrazih, nam nehote razkrije, kako vidi ljudi okoli sebe.
Funkcija predsednika državnega zbora ni katerakoli funkcija. Gre za enega najvišjih položajev v državi. Od človeka na tem mestu bi pričakoval dostojanstvo, zadržanost in sposobnost komuniciranja tudi takrat, ko je jezen ali politično frustriran. Predvsem pa bi pričakoval, da razume težo svojih besed.
Žalostno je, da takšni ljudje pridejo v parlament. Še bolj žalostno pa je, da lahko pridejo tako visoko. In potem se čudimo, zakaj je zaupanje ljudi v politiko iz leta v leto manjše. Morda odgovor ni tako zapleten. Ljudje namreč vidijo in slišijo. In ko predsednik državnega zbora svoje kolegice označuje z izrazi, ki jih slovar povezuje s prostitucijo, to pove veliko več o njem kot o njih.
