V Srbiji so študenti premagali Vučićev politični stroj. Študentska lista je osvojila več kot 52 odstotkov glasov in absolutno večino v parlamentu. Po dolgih letih se Srbiji odpira možnost drugačne prihodnosti. Kaj je ob tem naredil Janez Janša? Je čestital študentom? Je pozdravil zmago demokracije? Je izrazil upanje, da bo Srbija končno stopila na drugačno pot? Ne. Janez je iz naftalina potegnil Udbo.
- Janšev govor v Kopru: dan suverenosti ali dan starih zamer?
- V čigavem imenu Slovenija postaja prijateljica Izraela? V mojem ne!
- Slovenija se ne utiša / Janez Janša je že začel z grožnjami
“Ne bomo dali soglasja za kakršenkoli napredek, dokler Srbija ne izroči Sloveniji vseh arhivov Udbe, SDV, JLA, ZSNZ in ostalih nekdanjih služb SFRJ, ki se nanašajo na Slovenijo,” je zapisal na omrežju X.
Kako priročno. Dokler je bil Vučićev politični stroj trdno na oblasti, je Janez govoril o pomenu širitve Evropske unije. Še novembra 2023 je v intervjuju podpiral članstvo Srbije v EU. O tem so se pohvalili celo na spletni strani SdS. Takrat ni bilo govora o kakšnem ultimatu glede arhivov Udbe.
Zdaj, ko je Vučić doživel volilni poraz, pa je Janez nenadoma odkril pogoje, brez katerih Srbija ne sme niti koraka naprej. Naključje? Seveda. Pri Janezu so takšne stvari vedno zgolj naključja. Da ne bo pomote. Arhivi nekdanjih jugoslovanskih tajnih služb se morajo odpreti. Vsi. Zgodovinarjem, raziskovalcem ter javnosti, ne zgolj tistim, ki bi iz posameznih dokumentov sestavljali svojo politično resnico. Slovenija ima že na podlagi sporazuma o nasledstvu SFRJ pravico do dostopa do določenih arhivov, dostop do dokumentacije nekdanjih obveščevalnih služb pa ostaja problem.
Toda zakaj je to nenadoma postalo pogoj za evropsko prihodnost Srbije? Zakaj tega ultimata ni bilo, ko je bil na oblasti Vučić? Še bolj zanimivo je, da je Janša svoji objavi pripel zapis Igorja Omerze, ki je zgodbo o srbskih arhivih nemudoma povezal z evropsko komisarko Marto Kos.
Tukaj pridemo do bistva. Očitno niti zgodovinski arhivi ne morejo mimo domačih političnih obračunavanj. Česa se pravzaprav boji Janez? Kaj vse bi lahko razkrili dokumenti nekdanjih služb? Kdo vse bi se znašel v njih in v kakšnih vlogah? Morda bi bilo zanimivo prebrati celotno zgodovino, ne zgolj tistih nekaj strani, ki ustrezajo trenutni politični agendi. Ali pa bi Janez rad tudi ta del zgodovine razlagal po svoje? Tako, da bo vse, kar ustreza njegovi resnici, sveto, vse ostalo pa komunistična zarota?
Najbolj žalostno pri vsem skupaj je, da so se mladi v Srbiji skoraj dve leti borili za drugačno državo, za odgovornost oblasti in proti korupciji. Ko jim je končno uspelo premagati Vučićev politični stroj, jih slovenski predsednik vlade namesto s čestitko pričaka z grožnjo o blokadi.
Janez očitno ne zna prenesti niti zmage demokracije v sosednji državi, ne da bi jo poskušal spremeniti v svojo domačo politično vojno. Če ga tako zelo zanimajo arhivi Udbe, naj si prizadeva za njihovo popolno odprtje. Brez selekcije, brez skrivanja in brez političnega popravljanja zgodovine. Morda bomo potem vsi izvedeli kaj zanimivega. Tudi o tistih, ki danes najbolj glasno zahtevajo resnico. Samo vprašanje je, ali bo Janezu ta resnica všeč.