Danes vsakdanja stvar, pred 25 leti in več, pa zelo iskana dobrina med zbiratelji. Spominjam se počitnic, ko sem prebrskal vsak smetnjak in vsako vrečo v smeteh, da bi našel piksne. V Sloveniji, takratni Jugoslaviji, se jih ni dobilo. Ko smo šli s starši v Avstrijo sem jih seveda lahko kupil, vendar to ni bilo to, kajti obstajale so samo najbolj preproste piksne Fante in Coca Cole. To pa niso bili zbirateljski kosi.
- Personalizirano pivo – zastonj ideja za Pivovarni Laško in Union
- Coca Cola – Sonček mi sije v oči, majkemi in Jana Morelj
- 6 mesecev brez Coca Cole in sedaj sem nazaj
- Coca Cola – edinstvena in neponovljiva
Na morju, v smetnjakih pa so obstajale vse mogoče in nemogoče. Različnih barv, pijač in različnih edicij. Najboljše so bile piksne Fante z Disneyevimi motivi, vendar jih je bilo težko najti, razen v smeteh kakšnih Italijanov. Neko poletje so naju s prijateljem, s katerim smo bili skupaj na morju, po kampu iskali smetarji, ker sva pregledala vse vreče za smeti in kakšno tudi pustila odprto.
Ampak cilj opravičuje sredstva, sploh v primeru piksn. In tisto poletje sta mi starša dala izbiro ali piksne ali jaz, oboje skupaj pač ni šlo v avto. Vendar sem našel kompromis in stvar rešil tako. da je bila takratna zbirka velika preko 350 različnih piksn.
Potem jih je bilo seveda potrebno postaviti v piramido, ki se je vedno znova podirala. Piksne so bile na omarah, na policah, v bistvu kamorkoli si pogledal, povsod so bile piksne. Užitek!
Ko me je minila evforija je bil problem vse to zmetati v smeti. Najprej sem jih celo podarjal nadebudnim zbirateljem, potem pa pa vse piksne stlačil in so romale v koš.
Če bi pustil vse te piksne na podstrešju, bi imel že ornk zbirko, ki bi bila vsako leto vredno več. Vsaj glede na to, da ko gledam cene praznih Coca Cola piksn na različnih portalih, ki so v tem času postale zbirateljsko blago počasi ugotavljam, da hrčkanje ni tako slaba stvar. Sploh v primeru, ko ti stvari čez nekaj let pridejo še kako prav – pa čeprav samo kot spomin, ali pa stvar, ki jo lahko precej dobro prodaš.
Plocevinke shranjene na podstresju bi prej ali kasnej zarjavele. Hrckanje je pa tako ali tako nacionalni sport v Sloveniji. Zato pa ima toliko ljudi kupe krame po domovih.
Mi smo jih imeli kar v dnevni v par vrstah, ena nad drugo. Ogromno fant in kokakol. Lom je bil raj, kar se “ločevanja odpadkov” tiče :).