Mogoče se samo meni dozdeva, ampak čedalje več je ljudi, ki prosjačijo za drobiž v Ljubljani. Ali so to berači ali pa zgolj ljudje, ki so se odločili za tak življenjski slog sploh ni pomembno. Zdi se mi, da so ti ljudje povsod. Pridejo do lokalov, na ulicah, tržnici, pred parkomati, vhodi v parkirne hiše – povsod, kjer imamo ljudje opravka z denarjem in kjer moramo nekaj plačati.
- Kralji ulice in fake prodajalci
- San Francisco – brezdomci
- Drugačne fotografije Benetk – klošarji na ulicah
- Kralji ulice
Razumem in štekam, da je situacija v Sloveniji res v riti in da morajo ljudje preživeti. To, da gredo na ulice in da prosijo za drobiž je verjetno zadnja faza za njih, vendar so ponavadi ti ljudje, ki žicajo povsem drugačni od tistih, katere bi dejansko pričakoval tam. Ne izgledajo, kot da bi ne imeli ničesar v življenju, kot tudi ne izgledajo, da bi noči preživljali zunaj v mrazu. Velikokrat dobim ravno drugačen občutek – da so to ljudje, ki so ugotovili, da se lahko s prosjačenjem zasluži precej več denarja, kot ga zaslužiš v službi, kjer delaš cel mesec. In na koncu ti podjetje niti ne izplača plače, ker je to nekaj povsem običajnega v Sloveniji.
Ne, ne mečem vseh ljudi, ki prosjačijo v isti koš. Vendar zadnje čase se mi zdi, da določene punkte obvladujejo eni in isti ljudje. Obvladajo strateške pozicije in na njih prežijo na mimoidoče. Najboljše pozicije so tiste pred blagajnami za garažne hiše. Ko je več ljudi v vrsti in čakajo, da bi plačali znesek na avtomatu, vsakega posebej vprašajo, če je kaj drobiža in glede na to, da smo ljudje v množici povsem drugače razsodni, kot sicer, večina seže v žep in da drobiž. Zneski varirajo, od par centov, do tudi par eurov. In pri fluktuaciji, ki je na tej strateški točki precej velika, so zneski visoki. Visoki v primerjavi s tistimi, ki bi jih ista oseba zaslužila v službi – če bi jo imela, ali pa če bi se ji dali hoditi vanjo.
Sedaj pridem do bistva tega zapisa. Namreč vsi vemo, da je situacija v Sloveniji takšna, kot je. Da se ne cedita med in mleko in da je čedalje več ljudi na robu preživetja. Vendar večina teh ljudi ne hodi na ulice prosjačiti, ampak je doma za štirimi stenami, kjer živijo v svojem svetu. Imajo dostojanstvo in to, da prosjačiš na ulici je za marsikoga zadnje dejanje, ki bi ga storil v življenju.
Sam rade volje pomagam, če le lahko. Vendar, če me na razdalji 500 metrov ustavijo štirje, ki prosjačijo, pa se vse skupaj malce spremeni. Namreč, če vsakemu namenim euro, to pomeni štiri eure v parih minutah. Pa se ne gre za denar, ampak se gre za preprosto matematiko. Če vsak dan doniram tem, ki prosjačijo, tak znesek, bom v enem mesecu dal njim 100 eurov. Potem pa pridejo še druge dobrodelne akcije, pa pomoč poplavljencem, pa Rdeči križ in SMS sem in SMS tja.. Ja, lepo je pomagati drugim, če imaš. Predvsem pa je lepo pomagati ljudem, ki dejansko potrebujejo pomoč in ne takšnim, ki samo izkoriščajo to možnost in niti ne potrebujejo pomoči!
Dejstvo je, da bi določene stvari morala reševati država in imeti pripravljene ukrepe za takšne situacije. Sicer se breme prevali na državljane, ki vsak po svoji moči poskuša pomagati. Vendar to ne bo šlo v nedogled..
Tukaj se pa po mojem mnenju malce motiš. Da bi se ljudje prostovoljno odločali za tak “življenjski slog” in fehtali denar na cesti, ker se to “splača” močno dvomim. Lahko da je med njimi tudi kakšen tak, a velika večina to počne iz drugih razlogov. Sam sem tudi iz Ljubljane in tu po mojih opažanjih daleč največ mladih berači, ker rabijo za drogo (heroin), starejši pa so alkoholiki, ki težko oz. iz tega ali onega razloga ne morejo obdržati službe. Zadnja leta opažam tudi vse več starejših ljudi, ki ne zgledajo kot berači in do tebe pristopijo z veliko zadrego ter prosijo za kakšen evro. Nisem pa še naletel na nekoga, ki bi mi zgledal, da berači, ker se mu ne da delat in ker vidi v tem lahek zaslušek. No, to je seveda zgolj moje opažanje.
taksnim ljudem, ki sramezljivo pristopijo, jaz z veseljem dam denar. tistim mladim, ki imajo drazje cevlje od mene, pac ne.
glede na to, da sem na twitterju dobil podatek, da se lahko na pravi lokaciji zasluzi tudi 800 eurov – na dan! se sprasujem, zakaj ne pocnem jaz tega :)
Hm, očitno sem potem premalo podučen in preveč naiven, kar se teh zadev tiče.
tudi jaz nisem vedel, da so tako visoki zneski v igri. in neobdavceni. in cel dan si na svobodi. :)
Obstajajo primeri, ko “berače” razvozi kombi po Ljubljani in jih po parih urah pride ponovno iskat. “Beračem” pa potem ta glavni pobere izkupiček.
Pač živimo v takih časih, da je potrebno ornk naštudirat kam daš/vložiš svoj denar, pa če tudi gre pa par evrov, ki jih hočeš dati beraču.
V teh primerih gre predvsem za Romune in Bolgare.
Had, si morda v svojem pisanju opazil kakšno podobnost z debatami okoli gore migrantov?
Tam sem imel marsikdaj jaz ake pomisleke. Nimam nič proti arabcem in mi nikakor ni vseeno za njih, njihovo prihodnost in njihove otroke. Ima pa stvar malce grenak priokus, ko so ljudje prav tako boljše oblečeni od mene prihajali v evropo in niso hoteli ostati pri nas, ker smo preveč revna država, so imeli smartfoune ki jih jaz nimam…
Popolnoma enako, kot si odgovoril Vili Maniliju, lahko jaz rečem glede migrantov. Z veseljem pomagam iskrenim revežem in beguncem, ki pridejo do mene in jim to vidim v očem. Za marsikaterega begunca pa tega ne morem trditi, kot tudi za berača ne.
Izjeme mečejo slabo luč na vse ostale, na nas je pač da znamo ločiti zrnje od plev in ne mečemo vseh v isti koš. Niti v koš samih dobrih, niti v koš samih slabih.
jaz ne bi enacil tega dvojega. beraci / ljudje, ki nimajo nic so nekaj drugega kot begunci. begunci so lahko tudi premozni ljudje, ki so sli, zaradi razmer, iz svoje dezele.
se pa strinjam, da vedno so in vedno bodo izjeme, ki celotno sliko pokvarijo oz., jo prikazejo v drugacni luci