Ta vikend je bil Kongresni trg v Ljubljani namenjen Prima toboganu. Dogodek, ki nas je zopet delil. Nekateri so bili navdušeni nad toboganom, dežurni kritiki pa so se postavili na branike in zagovarjali svoje mnenje, da takšen tobogan ne sodi na Kongresni trg in v center Ljubljane. Obstajajo tudi ljudje, ki so razmišljali o porabi vode in okolju in tisti, ki se niso strinjali z izborom radijske postaje, ki je vrtela glasbo.

Bil sem tam. Gužva je bila velika. Ljudje so bili zadovoljni, gruče mladih so se vozile po toboganu in vsi ostali, ki smo prišli tja samo jest (na Odprto kuhno) smo bili povsem zadovoljni. Meni se je zdelo vse skupaj super organizirano in kljub temu, da nisem ljubitelj takšnih dogodkov in glasbe, ki se na takšnih dogodkih vrti, me v tistem času, ko sem bil tam, ni nič motilo. Presenečen sem bil nad seboj.

Ljubljana potrebuje dogodke. Še posebej poleti. Tudi takšne, ki niso namenjeni samo elitnežem – kot bi očitno nekateri dežurni kritiki radi. Očitno pozabljajo, da Ljubljana ni namenjena zgolj njim, ampak tudi vsem ostalim.

Razumem, da marsikoga marsikaj zmoti – tudi mene. Ampak včasih poskušam biti zgolj objektiven pri takšnih stvareh. Če so bili ljudje, ki so bili tam zadovoljni, potem je bil namen organizatorja dosežen in taisti kritiki, ki opletajo s številkami o donacijah – me zanima, koliko so sami prispevali za otroke, ki si ne morejo privoščiti morja?

Ja, ljudje se med seboj razlikujemo. Dva dneva tobogana v Ljubljani sta očitno za marsikaterega dušebrižnika preveč in si niti ne predstavljam, kako se bodo taisti odvzali na to, da bo na Kongresnem trgu tudi prvenstvo v odbojki na mivki. Me zanima, če se bodo taisti dušebrižniki pridušali, ko bo Festival Ljubljana imel koncert na Kongresnem trgu, ali pa ko bo kakšna druga prireditev na tem mestu.

Mesto mora živeti. Mesto mora imeti dušo. Super je zgodovina in super je, če se jo spoštuje. Ampak skočiti v zrak zaradi tobogana, ki je dva dni “kazil” prazen Kongresni trg, pa je, vsaj po moje, višek patetike.