Sem krvodajalec. Z veseljem pomagam s svojo krvjo in rade volje si vzamem čas, da se peljem 50+ km na odvzem krvi na Zavod RS za transfuzijsko medicino. Zadnje čase sem naletel na veliko pozivov, da primankuje krvi in posledično sem si vzel dan za to, da grem na krvodajalsko akcijo in da dam svojo kri.

Ker sem se pred parimi dnevi odločil, da bom poskusil s snemanjem vlogov (na Youtubeu / http://www.youtube.com/c/ronikordis), je bila krvodajalska akcija odlično izhodišče. Naredil bom nekaj koristnega, poleg tega pa bom posnel tudi video o krvodajalstvu in mogoče koga prepričal, da darovanje krvi ni takšen “bav bav”.

Pa sem šel. Na Šlajmerjevi sem našel parking (kar je redkost) in opravil formalnosti v sprejemni pisarni. Vzeli so mi kri iz prsta in izmerili pritisk – vse super in v redu. Ko sem izpolnil obrazec, ki ga je vedno znova potrebno izpolniti, sem vstopil v prostore zdravnice.

Še enkrat je preverila vse moje odgovore in ko sva prišla do vprašanja, kje sem bil v zadnjih treh mesecih sem med drugim omenil tudi Italijo. Ups. Napačen odgovor! Jeap, če želiš dati kri, potem ne smeš v zadnjih 28 dneh prespati / biti v Italiji. Šlo naj bi za Virus zahodnega Nila (West Nile Virus).

#wtf? Seveda sem bil v trenutku razočaran in sem poskusil dobiti odgovor na to, kaj bi se zgodilo, če bi pač preskočil ta odgovor, ali pa bi se zlagal. Seveda je bil odgovor takšen, kot sem ga pričakoval od zdravnice. Pač, oni se morajo držati določenih procedur, predvsem pa nimajo toliko denarja da bi testirali vso kri, ki jo odvzamejo. Če bi nekdo dobil kri, ki bi bila “okužena”, potem bi bila odgovorna zdravnica za to. Seveda me je zanimalo, na podlagi česa se odločajo katere države so problematične in je našla natisnjen zemljevid, kjer so bile obarvane države, ki so problematične. Jeap, Italija je zraven.

Sicer se mi je zdelo smešno – glede na to, da Italija meji na Slovenijo, da lahko sploh vzamejo kri komurkoli v Sloveniji – ker komarji verjetno ne vedo, da obstajajo meje in da ne smejo priti v Slovenijo.

Sem razumel v katerem grmu tiči zajec in v tistem trenutku sem se preprosto odločil, da ne dam več krvi. Da se je moja odisejada zaključila s tem dejanjem – predvsem pa sem bil razočaran, ker nimajo nikjer na spletnem mestu tega objavljenega. Veliko bolj preprosto bi bilo, če bi doma prebral to in bi dan izkoristil drugače.

Vse skupaj mi ni dalo miru in sem poklical na telefonsko številko ZTM, kjer pa sem govoril s prijetnim človekom, ki mi je vse skupaj razložil na povsem preprost način in se mi tudi opravičil za nevšečnosti. Ne, ni šlo za to, da bi potreboval opravičilo, ali pa karkoli drugega. Vendar je ta odnos, ki je ponavadi prisoten v zdravstvu ravno tisti odnos, ki loči zdravnike med seboj. Nekateri so ustvarjeni za to delo, drugi pač ne.