Dr. Valentin Areh je bil rojen leta 1971. V torek, ko smo praznovali 25 let, kar je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA, so na nacionalni televiziji prikazali njegov dokumentarni film JLA – Jugoslovanska ljudska armada. V njem prikaže vso bedo, ki smo jo ljudje, ki smo živeli v Jugoslaviji, morali doživljati. Nismo hodili na počitnice, nismo imeli za hrano, ni bilo služb, ves denar pa je bil namenjen vojski in izbrani peščici generalov..

V bistvu je bilo, po njegovi interpretaciji, življenje v Jugoslaviji življenje, ki ni bilo vredno življenja. Wait, what?

Ja, res je. Nismo imeli Milka čokolade in je bilo po njo treba v Avstrijo. Nismo imeli “levisk” in je bilo po njih treba na “ponteroso” v Trst. Tudi za gorivo so bili boni v nekem obdobju. Pa samoprisevki za gradnjo naselij, pa udarniške akcije. Prav tako ni bilo kave, ampak imeli smo počitnice. Imeli smo dostojno življenje. Starši so imeli čas, da so se po 8-urnem delovniku ukvarjali s svojimi otroki, predvsem pa smo bili vsi bolj ali manj enaki!

Valentin Areh je očitno živel v nekem drugem svetu, kot jaz, kljub temu, da je samo dve leti starejši. In tale njegov “zmazek” je očitno bolj namenjen obračunu s polpreteklo zgodovino, kot pa da bi imel kakšen drug namen. Če se je že osredotočil na JLA, potem bi bil ta dokumentarec lahko namenjen temu – ne pa, da se spusti v celoten ustroj Jugoslavije. Ampak ga povsem razumem. Zgodovino je potrebno spremeniti – verjetno se bo SDS čez nekaj časa sklicevala na ta dokumentarec, ko bodo obračunavali s “komunizmom” in vsem ostalim.

Pa bom naredil en preskok v let0 2016. Živimo v deželi, kjer se cedita mled in mleko. Živimo v času, ko si vsak lahko privošči vsaj 3 tedne dopusta v eksotičnih krajih. Kjer starši po 8-urnem delovniku pridejo domov in se ukvarjajo z otroki. Kjer ni revščine in si lahko mladi kupijo stanovanje, saj jih po končanem izobraževanju čaka služba. Živimo v državi, ki nima zunanjega dolga in kjer upokojenci dobijo pokojnine, ki jih omogočajo dostojno in človeka vredno življenje. Wait, what?

Dotična oseba, ki je sproducirala zgoraj omenjeni dokumentarec, je očitno naredila povsem enako stvar, kot so jo delali ljudje, ki so vodili Jugoslavijo – prikazovali so nam življenje, ki ga mi nismo živeli – kar seveda ne drži. In dotični avtor dokumentarca očitno še ni pomolil nosu izza štirih sten in preveril v kakšnih razmerah ljudje v Sloveniji živijo.

Podlo, predvsem pa grdo natolcevanje in zopet še en poskus potvarjanja zgodovine.