Zadnje čase je v medijih vse več analiz, primerjav, kolumn, dokumentarnih oddaj, grafik o tem kakšno je bilo življenje v Jugoslaviji. Smo v Jugoslaviji živeli boljše? Ali slabše? Vprašanje na katerega ni enoznačnega odgovora. Ekonomisti dokazujejo svoj prav z analizami podatkov in primerjajo številke. Dokumentaristi potegnejo iz naftalina posnetke, kjer nam poskušajo dokazati, da tisto življenje sploh ni bilo življenje, medtem ko se narodu toži po časih socializma in enakosti.
- Dr. Valentin Areh / JLA – Jugoslovanska ljudska armada / povsem pristransko
- Američani in njihov pogled na Jugoslavijo leta 1986
- Slovenija, stara 25 let / kje smo in kam gremo?
Ne. ne bom zopet dregnil v osje gnezdo, kjer ima vsak od nas pravico do lastnega mnenja. Ali obstaja enoznačen odgovor o tem, ali smo v Jugoslaviji živeli boljše, sploh ni pomembno v tem primeru. Bolj me zanima, zakaj se ravno sedaj vse bolj ukvarjamo s primerjavo s polpreteklo zgodovino.
Dejstvo je, da brez deljenja v Sloveniji ne moremo živeti. Levi / desni. Rdeči / beli. Vzorec je vsem znan, kajne? Ne moremo preseči okvira in posledično iti korak naprej. Ampak, kdo bi si želel takšen narod? Naši politiki definitivno ne, saj smo jim bolj všeč, ko se ukvarjamo s polpreteklo zgodovino, kot pa da bi se ukvarjali s sedanjostjo in situacijo v kateri smo pristali.
Ko se v nekem trenutku začne tako pogosto odpirati primerjava z bivšo Jugo, kot se v zadnjem času, pa se mi poraja dokaj preprosto vprašanje. Čemu je to namenjeno? Mogoče temu, da se ne bi ukvarjali s situaciji v Sloveniji? Mogoče temu, da ne bi razmišljali o tem, da kljub temu, da imamo novo vlado, da se nič ne spremeni? Mogoče pa zato, ker se trasira pot določeni politični opciji, ki računa na politične točke iz tega naslova?
Ali pa je preprosta situacija v Sloveniji takšna, da je edino primerjava z Jugoslavijo res na mestu? Sicer so me vedno učili, da se moram primerjati z boljšimi od sebe – ampak očitno v primeru Slovenije to ne velja in ne deluje. Očitno smo našli spet točko, ki nam omogoča delitev.
Mogoče zvenim malce paranoičen – nisem, da ne bo pomote. Ampak, ko se v nekem trenutku neka tema, ki bi morala biti dokaj nepomembna, tako izpostavlja, je treba zastriči z ušesi in se vprašati, kaj je zadaj za to agendo? Če sem se kaj naučil v tem življenju je to, da stvari niso nikoli tako preproste, kot izgledajo na prvi pogled. Predvsem pa, da ima vedno nekdo figo v žepu pri takšnih potezah. Kaj in kdo, pa bomo verjetno kmalu videli..
Če pogledaš po svetu, je tudi drugje vse nekako razdeljeno na dva pola oziroma okoli 50%. Volitve v ZDA, Brexit.
Za napredek se je izkazalo, da potrebuješ neke vrste diktatorja. Ki reče, “gremo na luno”, zaprimo center Ljubljane, postavimo Stožice, skratka postavlja visoke in za nekatere neprijetne cilje. Ljudje v demokraciji se namreč ne morejo zediniti in odločiti, nočejo sprememb.
Pri nas pa nočejo odgovornosti. Če bi ministrica naprimer rekla, da se bo dodatni denar od davčnih blagajn porabil za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu na največ en mesec in naj vsi uradniki delajo na tem cilju. Tako pa eno leto sestankujejo, kako bi našo zakonodajo prilagodili za AirBnB in ugotovijo, da je problem preveč kompleksen. Enako bo z Uberjem.
ja. pri nas velja kolektivna odgovornost – nihce ne bi bil kriv za nic :(
in cas bi ze bil, da nekdo preseka ta gordijski vozel in stoji za svojimi besedami, dejanji, reformami..
Vse to lepo razlži Miha Mazzini v svojih knjigah Če ti ni kaj prav, se pa izseli! in Samo smeh nas lahko reši. Smo narod negativne selekcije in egalitarna družba. Vsakega, ki bi nas želel preusmeriti v napredek s komolci potolčemo, osramotimo ali izženemo (vsaka čast gospodu Breclju, da še toliko časa vztraja v svoji bitki). Gre pa za obrambni mehanizem malih narodov, ki so bili vedno pod tujimi gospodarji, kot pravi Mazzini. :)
BTW po Mazziniju, zakaj zdaj in zakaj ravno Jugoslavija…. Narod, kot je slovenski, se v času, ko so potrebne spremembe začne ozirati po časih, v katerih je bil najbolj uspešen in začne “živeti” v njih in za njih, namesto da bi razmišljal o sedanjih in bodočih problemih.