Danes moj blog praznuje 12 let obstoja

Pisalo se je leto 2005. Ni bilo influencerjev, Twitterja in Facebooka. Ni bilo CM-jev. Živeli smo še življenje na forumih in nekateri tudi še na IRCu, vendar so se v tujini začeli pojavljati blogi – državljansko novinarstvo, ki bo rešilo svet je bil takrat “buzzword” in tudi v Sloveniji se je začel ta “hype”.

13.7.2005 sem objavil zapis z naslovom Pa se enkrat, ki je moj prvi uradno datiran blog zapis in takrat sem stopil na 12 let dolgo pot ustvarjanja vsebin za tale blog. V vmesnem času je večina blogerjev končala s pisanjem, prišli so Twitter, Facebook, Snapchat, Instagram, Youtube in vsak po svoje je začel uporabljati različna družbena omrežja. Sam pa sem vztrajal.

Seveda so bili vmes padci in vzponi, jeza, žalost in razočaranja. V tem času se je spremenilo marsikaj in tudi jaz sem se. Če sem bil na začetku precej kritičen do vsega in vseh, se je kasneje to spremenilo v vzpodbujanje drugih, predvsem pa v konstruktivno kritiko, če je že bila potrebna. Spremenil se je moj odnos do sveta, predvsem pa se je spremenil pogled na stvari – namreč, poskušam prikazati stvari še iz malce drugih zornih kotov, kot smo jih sicer navajeni, predvsem pa poskušam “ne biti tiho” in povem, kljub temu, da ima to precej negativne konotacije in sem deležen žaljivk oseb, ki me ne poznajo, niti nimajo pojma o tem, kaj in kdo sem. Ampak na spletu je vsak lahko pogumen!

Teh dvanajst let je bilo zanimivih. Finančno? Niti najmanj. Sploh če začnem preračunavati, koliko časa je šlo za vse te zapise, predvsem pa v preteklosti za fotografije, ki sem jih objavljal na blogu. Ko poslušam sedaj novdobne “fashion/beauty/nameit” blogerje, kako bodo oni prišli na hitro do denarja, ker jim ga bodo oglaševalci dali, samo skomignem z rameni in se nasmejim. Ni tako preprosto, predvsem pa, če želiš služiti, se moraš prodati – kar pomeni, da nisi več neodvisen, predvsem pa da moraš pisati to, kar si drugi želijo.

Niti najmanj mi ni žal, da nisem znal/mogel monetizirati bloga, kajti če sem se česa naučil v tem času je to, da so ljudje, ki sem jih spoznal zaradi bloga in s pomočjo katerega sem si ustvaril “ime” veliko več vredni, kot pa zaslužek, ki bi ga lahko imel z blogom.

Statistični podatki, ki jih vedno z veseljem objavim:

v dvanajstih letih pisanja bloga, sem objavil 8,003 prispevke, kar je skoraj dva zapisa dnevno (1,82)
prejel 45.957 komentarjev
akismet me je zaščitil pred 354,158 spam komentarji
na blogu je trenutno objavljenih 24.247 fotografij – hvala fantom iz Siela za vrhunski hosting in za to, da mi vse deluje 100%!

Glede na to, da vsako leto objavim, ob obletnici, podoben zapis:

Pa se enkrat – 2005
Obletnica – 2006
had že dve leti piše blog – 2007
had blog praznuje tri leta – had blog since 2005 – 2008
had blog praznuje štiri leta – had blog since 2005 – 2009
had blog z vami od leta 2005 – danes praznuje 5 let – 2010
had blog praznuje 6 let svojega obstoja! – 2011
had blog praznuje 7 let – z vami že od leta 2005 – 2012
had blog praznuje 8 let – z vami že od leta 2005 – 2013
had blog praznuje 9 let – z vami že od leta 2005 – 2014
had blog praznuje 10 let – z vami že od leta 2005 – 2015

Ne bom odpiral šampanjca, ker ga ne pijem. Niti ne bom razmišljal o tem, če naj nadaljujem s pisanjem bloga. Je pa na mestu zahvala vsem vam, ki me spremljate / berete / kritizirate. Še naprej se bom trudil in še naprej bom zapisoval svoje poglede na stvari in odkrival skrite točke, ki jih je vredno videti. Predvsem pa bom še naprej obstajal.