Zadnje čase desnica besni nad oblačenjem določenih poslancev Levice. Zgražajo se nad majicami, ki jih nosi moj soimenjak Miha Kordiš, predvsem pa se zgražajo nad tem, kako ti poslanci s svojim oblačenjem ne spoštujejo svoje funkcije. Kaaaaaaj?
- Tomaž Lisec in Žan Mahnič v Washingtonu na gala sprejemu v čast Melanii Trump
- Pravi moški podira smreke / kako sem za en dan postal lumberjack
- Dolomiti skozi moje oči in jezera v okolici Cortine d’Ampezzo
Da. Ni pomembno to, da si na sejah in da sodeluješ pri razpravah, za razliko od določenih poslancev SDS, ki so precej redko prisotni – pomembno je to, kaj imaš oblečeno. Namreč, če te nekdo moti, potem bo za kritiziranje dovolj tudi njegova majica in ne besede, ki jih je izrekel, kajti precej lažje se je ukvarjati s formo, kot z vsebino.
Dejstvo je, da državni zbor nima kodeksa oblačenja – ali pa ga jaz nisem našel. Torej je zadeva dokaj preprosta. Vsak se oblači v tiste cunje, ki se mu zdijo primerne. Strinjam se, da bi morala veljati določena pravila, da ne prihajajo poslanci v odprtih čevljih, da niso v majicah brez rokavov, ali bermuda hlačah, ki so direkt za na plažo.
Vendar, če ni pravilnika in če se nihče ne ukvarja s tem, zakaj se potem s tem ukvarjajo ljudje na družbenih omrežjih? Ko greste na razgovor za službo, vam povedo kakšen je pri njih kodeks oblačenja. Potem pa je vaša odločitev, če boste želeli službo in tudi sprejeli njihov kodeks oblačenja. Če nekdo ne želi biti “pingvin” (oblečen vsak dan v obleko), potem bo verjetno zavrnil takšno službo. In pri poslancih, če bi obstajal kodeks oblačenja, bi se lahko kdo premislil, da bo šel v parlament, kajti če mu ni do formalnega oblačenja, potem se ravno zaradi kodeksa lahko odloči drugače. Ali pa ga sprejme in posledično nosi obleko, kljub temu, da se v njej ne počuti udobno.
Poleg tega pa ponavadi v podjetjih, kjer je kodeks oblačenja prisoten pridejo zraven tudi neka sredstva s katerimi si lahko zaposleni kupujejo takšno garderobo, ki jo imajo za v službo. No, nekateri se tako dobro počutijo v njej, da jo nosijo potem ves čas. Ampak, če sem iskren. V poletnih mesecih biti ves čas v obleki v službi in iti v njej na malico ni ravno najbolj prijetno opravilo. Da o tem, da se človek poti, če ni obleka iz kvalitetnih (naravnih materialov) niti ne izgubljam besed. Ampak to je že druga zgodba.
Obleka ne naredi človeka. In če ni predpisa o tem, potem je vsako kritiziranje povsem nesmiselno. Če bi imeli kodeks oblačenja, potem bi bila situacija drugačna – ampak, ker ne obstaja … Mogoče pa bi, če bi imeli kodeks oblačenja koga zmotila tudi barva kravate, ali pa vzorec na njegovi kravati. Ali pa barva čevljev, ki ne bi bila usklajena? Kaj pa, če bi raje kritizirali vsebino, kot pa formo? In bi prepustili odločitve vsakemu posamezniku – saj s tem tudi sam pokaže, kaj si misli o funkciji, ki jo opravlja??