Avtorica Utripa, Jadranka Rebernik, se je pred par dnevi v oddaji vprašala: “Kaj je lepše od tega, da si ponosen, da si Slovenec?” Zanimivo vprašanje, kajne? Bi znali odgovoriti nanj? To vprašanje je takoj razdeliko tviteraše na dva pola – kot vsak drug stavek, ki je izgovorjen v zadnjem času.
- Slovenska otroška pravljica za Demokracijo / Ko zatiran postane heroj / Igor Jurišič
- Slovenska pot na Ledine in moj strah pred višino
- Matej Lahovnik / kljub temu, da me ne pozna, ve o meni vse, tudi tisto, kar ni res
Torej, kakšen bi bil vaš odgovor na vprašanje iz naslova? Ste ponosni, da ste Slovenec, čeprav na to niste imeli vpliva, ampak vam je bilo to dano? Ali ste ponosni na to, da imate nos in oči? Ali ste ponosni, da ste svojega otroka vzgojili v dobrega ćloveka? Je malce bolj jasna razlika, ki jo želim nakazati s tema primeroma?
Sem Slovenec. In sem vesel, da živim v Sloveniji. Ponosen? Naj bom ponosen na to, da imam belo barvo kože? Ali naj bom ponosen na to, da me starša nista prisilila, da bi hodil v cerkev? Saj odgovor je dokaj preprost, kajne? Ponosen sem na tiste stvari, ki so plod odločitve, ki so plod dela, ki so posledica nečesa. Na stvari, ki so se zgodile brez mojega aktivnega sodelovanja pa sem težje ponosen. Ne moti me, če so prebivalci Slovenije ponosni na to, da so Slovenci. Daleč od tega. Vsak ima pravico do svojega mnenja in vsak je lahko ponosen na karkoli si želi biti.
Naj bom ponosen, da je Slovenija lepa? Da imamo čudovito naravo, lepe gore in da imamo čisto vodo in svež zrak? Zakaj bi bil ponosen na to, kar nam je to bilo dano. Za kar nam ni bilo potrebno premakniti prsta. Sem pa vesel, da živim na tem koščku raja. In da znam ceniti to.
Sem ponosen na to, da postajajo Slovenci vse bolj homofobni in da se primitivizem skriva pod krinko svobode govora? Ne. Na to nisem ponosen, ker to ni nekaj kar ti je dano. To je nekaj, kar se je izrodilo v zadnjih letih. Verjetno bi mi za to izjavo desničarji v svoji maniri povedali, da naj pač grem iz Slovenije, če mi kaj tukaj ne paše. Ker oni so ponosni, da so Slovenci. Jaz pa pač razmišljam malce drugače in vsaka drugačna miselnost, kultura ali pa tudi barva je v Sloveniji nezaželena.
Jaz imam rad Slovenijo. In rad živim v njej. Bi bil pa ponosen na Slovence, če bi znali sprejemati druge vere, ljudi druge barve, predvsem pa bi bil ponosen, če ne bi bilo Slovencev strah vsega drugačnega in vsega novega. Na to bi bil pa preprosto lahko ponosen, saj bi začeli živeti v Sloveniji, ki bi bila prijazna do vseh in ne samo do tistih, ki so ponosni, da so Slovenci.
