60. Kurentovanje na Ptuju bo potekalo od 15. do 25. februarja 2020. Ptuj bo tudi uradna evropska karnevalska prestolnica 2020. Na 180 dogodkih pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev, preko 1.000 kurentov in čez 7.000 mask v skupinah iz 15 držav s treh kontinentov. Prvič bodo Ptuj obiskale tudi beneške maske.
“Jaz našega negovanja tradicije ne razumem kot preoblačenje, iskanje podobe, ki je izven tebe, ampak ravno obratno: na ta način pride na plano tvoj pravi jaz. Spomladanski jaz, klic svetlobe, rojevanje in spreminjanje v naravi. In to je čas, ki ga je kljub nizkim temperaturam, zaradi topline naših ljudi, bistveno doživeti na Ptuju,” poudarja Tadej Toš in nadaljuje: “Kurentovanje je za nas praznik in tu smo zato, da povabimo čim več ljudi, da se nam na teh lepih dogodkih pridružijo, da se zbližamo. Pa še to: Ptuj nima dosti hotelov – rezervirati jih je treba zdaj!”
Vodja mestne turistične organizacije k temu dodaja, da je: “Logistika res zahtevna, a v 60. letih smo se že dobro izurili, poseben izziv pa je mednarodna nedeljska povorka, ko Ptuj v enem dnevu obišče 50.000 gostov. A Ptujčani znamo živeti s tem, pustni čas je pri nas poseben, to je čutiti na vsakem koraku in lepo je videti mesto, ko je tako živo in so ulice polne mask. Bi pa še omenila, da bomo ob drugih novostih na pustno sredo prvič gostili srečanje kurentov, ki bodo v popoldanskem času napolnili mesto, sicer pa se bo v sklopu celotnega festivala zvrstilo okoli 180 različnih dogodkov.”
#car @Tadejtos #kurentovanje pic.twitter.com/2PZZEbEtvH
— Roni Kordiš (@had) November 25, 2019
“Ptuj bo leta 2020 uradna Evropska prestolnica karnevalov. V Sloveniji so tudi mnoga druga pustovanja, bistvena razlika pa je v dimenziji,” poudarja Branko Brumen. “Nenazadnje so obhodi Kurentov vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine človeštva pri UNESCU, Ptuj pa je v tem času največji muzej pustne kulturne dediščine v Evropi na prostem, in to je duhovna podstat, ki je druge pustne prireditve in običaji nimajo.”
Več informacij: http://www.kurentovanje.net/
Robci za kurente … pa tudi modrčki in spodnjice …
Včasih so ‘kurentijo’ nosili predvsem mladi fantje (s tem je povezano tudi zbiranje robcev, ki jim jih dekleta zavezujejo za pas. In ja, drži, da se med ruticami ob pravi kemiji znajdejo tudi kakšne ženske spodnjice ali nederček), so se ta pravila zrahljala v želji, da se izročilo ohranja in prenaša naprej. Tako najdemo danes med kurenti tudi ženske, celo žensko skupino, najstarejši aktivni kurent ima 87 let, med pravimi kurenti in koranti pa srečamo tudi kakšnega otroka, ki bo to šele postal. Karnevalski princ pravi tudi, da današnji kurenti mogoče niso več tako strašni kot tisti včasih, ko so bili res strah in groza otrok in mladenk, saj se morajo bolj držati pravil obnašanja, in jih recimo tudi ne boste videli plesati in peti na koncertih.
