Ko sem se v decembru odločil, da grem na Maldive, si nisem vzel časa, da bi prebral vse o Maldivih kar je napisano na internetih. Iz preprostega razloga, ker funkcioniram malce drugače in raje dobim informacije “iz prve roke”. In tisti, ki to berete se verjetno sprašujete zakaj potem to pišem, kajne? Maldivi iz prve roke oz. Maldivi iz ust domačina, ki dela v resortu, ki je namenjen turistom.

Maldivi so najmanjša azijska država. Ležijo ob ekvatorju in obsegajo 26 koralnih atolov oz. so veliki okoli 300 km². Povprečna  nadmorska višina je meter in pol. Glavno mesto je Male, kjer je tudi letališče Velana in letno Maldive obišče preko 1.600.000 turistov. Njihova glavna in edina vera je muslimanska in državljani molijo 5-krat dnevno. Maldivi imajo po projekcijah okoli 570.000 prebivalcev. Njihov uradni jezik je Dhivehi, vendar veliko domačinov govori in razume angleški jezik. V različnih resortih tudi nemško in rusko v zadnjih letih, ko je velik naval turistov iz teh držav.

Imajo brezplačno šolstvo in zdravstvo. Cene nepremičin so enormno visoke in cene nepremičnin v Sloveniji so dobesedno zastonj v primerji z njihovimi. Glavni “biznis” je turizem in za turiste veljajo precej drugačna pravila kot za domačine. Znotraj resortov je dovoljen alkohol, sicer pa ga domačini ne konzumirajo. Ljudje so prijazni in se trudijo. So vedno nasmejani in vedno pozdravljajo – govorim za dogajanje znotraj turističnih resortov, ker na otoke, kjer živijo samo Maldivci še ni omogoče dostop zaradi kovida – vsaj takšen odgovor sem dobil, ko sem želel “trip” na kakšen takšen otok.

V resortu, kjer sem, sem se pogovarjal z enim od zaposlenih glede njegovega načina življenja, glede plače in vsega ostalega. Na Maldivih je težko dobiti službo, zato jih večina išče zaposlitev znotraj turizma. Delajo 7 dni na teden in na mesec so prosti 4 dni. Živijo znotraj resorta in enkrat mesečno odidejo domov na obisk k družinam. “Natakar” je plačan okoli 500 dolarjev in mesečno dobi še okoli 300 dolarjev napitnin. V decembru tudi preko 500 dolarjev. Glede na to, da denarja ne zapravljajo za alkohol, ga varčujejo. Eden izmed njih dela izpit za letalo, saj bo tako “upgrejdal” svoje življenje in bo posledično vozil turiste na različne destinacije znotraj Maldivov.

Resort je čist in skrbijo tudi za ekologijo. Ni plastike, voda je v steklenicah. Povsod so tudi koši za smeti, vendar nekateri turisti se ne zavedajo tega

Niso tako tradicionalni kot so v Indiji in jim starši ne izberejo osebe s katero se bodo poročili. So precej svobodni, ampak vseeno se držijo religije in ne posegajo po alkoholu. Tudi “mehke” droge so dostopne med mladimi in ukrepi niso rigorozni kot bi lahko pričakoval. Dnevno molijo 5-krat in to jim pomeni veliko. Posledično so znotraj resortov določeni termini za zajtrk, kosilo, večerjo, ki ne sovpada s časom molitev.

Sobe čistijo dvakrat dnevno – zjutraj in zvečer. So precej temeljiti in to počnejo samo moški. V vsem tem času sem razen v masažnem salonu videl samo moške, razen prvi dan, ko je bila “natakarica” tudi ženska.

Kljub temu, da nimajo veliko, so srečni. So zadovoljni. Želijo si videti tujino – Azeen, kot je 18-letniku ime, si želi videti Istanbul in veliko vprašanj je bilo o tem kako “evropejci” gledamo svet in kako živimo. Ko je gledal moje tatuje, mi je zaupal, da se pri njih je tetovirajo, da šele mlajše generacije to počnejo, vendar to ni “mainstream” ampak bolj izjema.

Ne kopajo se pogosto v morju, ker jim pač ni do tega. Tudi rib ne lovijo kot bi sicer pričakoval. So pa ponosni na lepote Maldivov.

Na Maldivih je prepovedano hranjenje živali – predvsem rib. Prepovedano je lomljenje koral in prepovedano je odnašati domov korale in tudi mivko. Italijani pač ne razumejo tega in sem jih parkrat sam opozoril na to. Kljub temu, da je znotraj resortov dovoljen alkohol in se ga lahko nabavi, pa turisti niso pijani kot bi sicer pričakoval.

Za novo leto so pripravili čudovito večerjo in lepo okrasili celoten otok . Meni osebno sicer preveč “kičasto”, ampak takšna je njihova kultura in takšen je njihov pogled na svet. In kot gost tukaj ga spoštujem in se prilagajam. Ko bi se vsaj še drugi turisti zavedali, da so oni gosti na tem čudovitem koščku sveta in bo to tudi znali spoštovati.

Aja, še cene v samem turističnem resortu. Nič se ne plačuje, ampak se vse da na račun sobe in se šele na koncu plača. Imajo precej zanimiv sistem in ne dvomim, da bi lahko vso pijačo dal na račun kakšne druge sobe – če bi bil takšen človek. Vsem cena se doda še nekaj odstotkov – plus 10 odstotkov + 16 odstotkov. Sveži kokos – 5 dolarjev, Coca-Cola 4 – dolarje. Pivo (mala “piksna”) 6 – dolarjev. Pečen krompirček – 8 dolarjev.

Še napitnine, da ne pozabim. Seveda so odvisne od posameznika in kot opažam jih večina turistov sploh ne daje. Sam dam ob zajtrku 5 dolarjev in tistim, ki čistijo sobe po 4 dolarje dnevno. Prijaznosti se ne da kupiti z denarjem, si jo pa lahko vsak prisluži s prijaznostjo. In ti ljudje so vredni nasmeha in pozdrava, saj se trudijo, da turistom pričarajo čudovito doživetje in izkušnjo. Tudi to, da je zjutraj celoten resort urejen in ni nobenih listov, ki padejo čez noč na tla in da so brisače vedno čiste in da lahko turist zgolj in samo uživa.

Ja, Maldivi so lepi in upam, da jih globalno segrevanje v naslednjih 100 letih ne bo “izbrisalo” z obličja sveta.