Dopust na Maldivih? Če bi mi kdo pred parimi leti rekel, da bom šel na dopust na Maldive, bi se mu zasmejal in ga povprašal po zdravju. Ampak očitno se jaz spreminjam in tudi moje “kaprice”, ki jih je ogromno, očitno sodijo v to kategorijo. Zakaj dopust na Maldivih in kako?

Sem človek, ki ne zdrži par ur na istem kraju. Posledično sem se začel zavedati, da sem v življenju zgolj parkrat šel na dopust, kjer sem bil na enem mestu več dni. Če ne štejem Kavrana, kjer smo imeli hišo in ga iskreno pogrešam. Nisem človek, ki bi znal zdržati na enem mestu, predvsem pa nisem človek, ki bi lahko bil zgolj in samo na enem mestu. Še ko sem bil v Hurgadi pred skoraj 20 leti, sem že drugi dan rental avto in šel naokoli.

Ker sem vsako leto starejši in se tega zavedam, sem se odločil, da bo letos drugače. Da bom sam sebe “čelingal” če sem sposoben zdržati na enem mestu dlje časa – predvsem odrezan od vsega ostalega sveta. Sicer je bila prva ideja 3-tedensko potovanje po Havajih, ampak v tem letnem času so Havaji nesramno dragi in priznam, da ko sem dal vse stroške skupaj sem se zavedal, da bo boljše iti na Havaje nekje okoli 1. maja in bo prišlo vse skupaj več kot polovico ceneje. Posledično to pomeni, da sem lahko začel iskati Maldive. Zakaj? Pojma nimam, ampak se mi zdi, da je bila to prva ideja, ki mi je prišla na pamet. Lahko bi bil Bali, Šri Lanka, Tajska … Ampak Maldivi za novo leto se slišijo precej drugače, kajne?

Tokrat, za razliko od ostalih “tripov” se nisem ukvarjal s tem kam in kako in iskal vse kar moram videti, ampak zavil v turistično agencijo, prosil za ponudbo, plačal in to je to. Tudi Maldivi za novo leto so lahko precej dragi, vendar se vseeno ne morejo primerjati s Havaji. Ko se kasneje gledal cene resorta Fihalhohi na bookingu sem bil presenečen saj so cene parkrat višje kot pa me je stalo vse skupaj v organizaciji turistične agencije. In predvsem nobene skrbi glede letalskih kart, prevoza, rezervacij. Pravi dopust, ki sem ga že dolgo časa želel, vendar sem dvomil, da sem pripravljen na to.

Glede na to, da je na Maldivih v tem času preko 30 stopinj in ima morje okoli 27 stopinj je bilo tudi pakiranje precej preprosto. Majice s kratkimi rokavi, kratke hlače, predvsem pa maska in plavutke in krema z zaščitnim faktorjem 30+.

Letalo Ljubljana – Dubaj in Dubaj – Male – glavno mesto in največji otok Maldivov. Maldivi obsegajo ogromno število otokov, vendar jih je večina neobljudenih. Na ostalih so resorti, ki so urejeni in temu primerno tudi stanejo. Čisto kristalno morje, predvsem pa mir in tišina in vreme, ki je precej drugačno od tistega, ki sem ga navajen.

Seveda je pri letalu proti Dubaju šlo za zamudo. Dubajsko letališče je ogromno in to je pomenil dodaten stres saj “connecting flight” in pa “gate” na čisto drugem koncu letališča. Vendar je šlo, sicer z “last call”, ampak sedel sem na letalu se peljal proti letališču Male na Maldivih. Pristanek na vročem otoku in potem 45 vožnje s hitrim čolnom do letovišča sredi Indijskega oceana. Done! Po več kot 16 urah na poti, sem skočil v morje in priznam, nisem se shladil, saj je morje prijetno toplo. Za razliko od mrzlih voda, ki me sicer poživijo, je tole povsem dobra alternativa.

Maldivi so štiri ure za nami, kar je super, ker lahko oddelam vse kar imam za oddelati in lahko dejansko izkoristim dneve, ki so pred menoj na “polno”.

Ljudje so prijazni. Trudijo se z angleškim jezikom in na koncu se vse dogovorimo brez težav. Sonce je močno – bližina ekvatorja je super, ampak je potrebno biti previden. Pri šnorkljanju imam “neoprensko” majico, kajti ne želim biti kot kuhan rak.

Glede na to, da so otoki brez električne energije – elektriko pogananjo agregati, da so sobe hlajene in da ni tekoče vode na otokih, ampak slano vodo pretvarjajo v sladko s pomočjo naprav, je seveda vse skupaj precej drugače kot bi si človek predstavljal na prvo žogo. In vse je urejeno. Čisto. Priznam, da sem po prvih dveh dneh na otoku navdušen – glede na to, da me čaka še naslednjih 10+ dni, pa me že malce skrbi kaj bom z vsem tem časom, ki ga imam in ko mi ni potrebno planirati kam grem naslednji dan in kje bom spal tisto noč. V bistvu povsem brez stresa, edini stres je, če bo internet deloval dovolj hitro, da bom lahko vse skupaj kar imam za postoriti tudi postoril.

Še ena stva je. Tole bo zame prvo novo leto v kratkih hlačah in verjetno bom polnoč preživel v vodi med morskimi psi – dobesedno, saj jih je ogromno. Vendar so to majhni psi, ki pridejo preko koralnega grebena in navdušijo obiskovalce. Kljub temu, da sem pričakoval, da bo še kakšen Slovenec tukaj – za enkrat jih ni. So pa Rusi, Italijani, Indijci, Nizozemci … Pisana druščina različnih nacionalnosti.

Aja, ne, nisem izbral “vile” na vodi, ker se mi je zdelo precej bolj pametno, da izberem “beach villa”, kar pomeni 8 metrov do morja in mi ni potrebno celo noč poslušati valovanja morja.

Hrana? Veliko morske. Veliko zelenjave. Tudi veliko veganske hrane, saj se pozna vpliv Indije. Glede na to, da na otoku ni trgovine in je vso hrano potrebno pripeljati iz “mesta”, je to kar precejšenj zalogaj za tiste, ki skrbijo, da nismo lačni. Kljub temu, da sem precej zahteven pri hrani, mi je všeč. Moti me zgolj to, da v testo za pizzo dajejo jajca, torej ne morem pojesti pizze.

Zagotovo bom v naslednjih dneh še večkrat pisal o Maldivih in kaj vse lahko počnem tukaj – sam otoke prehodim v manj kot 10 minutah, kar zame predstavlja ogromen izziv.

Aja, pa da ne pozabim. Mobilno omrežje deluje. Ampak cene prenosa podatkov – 1Mb je 9,9 evra, 3,6 evra je minuta klica v EU, SMS pa 0,6 evra. Torej je potrebno biti precej pazljiv pri tem, saj sicer lahko postane dopust na Maldivih zaradi “roaminga” ogromen strošek.

Še video dogajanja na poti. In ja, lepo je. In vredno obiska, čeprav bi še pred pol leta trdil drugače in trmaril do konca in naprej, da ne grem na takšen dopust nikoli v življenju. Očitno se tudi jaz spreminjam in staram.