Lotus Elise je že več kot pol leta tretje vozilo v garaži. Njegova #registrska je preprosta – MS HAD, saj gre v končni fazi za vozilo, ki ga je leta 1994 predstavilo podjetje lotus in je poimenovano po Elisi Artioli, vnukinju Romana Artiola, ki je bil predsednik podjetja. Želja, imeti Lotus Elise v garaži pa je pri meni stara več kot dvajset let.
- Po 27 letih je zopet Mini v moji garaži
- Vespa in izpit A1 (do 125 ccm) / očitno se staram
- Opel Tigra in njenih 420.000 prevoženih kilometrov v 17 letih / zbogom in hvala za vse ribe
Lansko leto, med “roadtripom” po Franciji, sem odkril prodajalno Lotusov. Stopil vanjo, se še dodatno navdušil nad tem vozilom, ki je zgrajeno iz aluminija in steklenih vlaken in ima težo manjšo od tone.
Ker se takrat ni več dalo naročiti novega vozila, ker se je z vstopom novih lastnikov v podjetje Lotus spremenila poslovna logika podjetja, je to pomenilo zgolj to, da bom vozilo iskal na trgu rabljenih vozil. V Sloveniji je po mojih podatkih 5 ali 6 vozil Lotus Elise in le ti se ne prodajajo. Torej mi je preostalo zgolj to, da iščem oglase v tujini in se pripravim na uvoz vozila iz tujine.
Avtomobilski oglasniki v EU ponujajo precej Lotusov – vendar se le ti zelo hitro prodajo. Ko sem spremljal ponudbo, sem ugotovil, da bom verjetno moral takoj, ko se vozilo pojavi med oglasi, kontaktirati prodajalca in se dogovoriti za ogled. Prvega sem šel testirati v Avstrijo. Odlično ohranjen, malo prevoženih kilometrov, zgolj z eno težavo – dodatno vgrajena turbina ni bila homologirana, kar je pomenilo, da bi moral skozi celotno proceduro pri uvozu vozila. Sicer mi je bilo žal za modrega Lotusa, vendar včasih je pač potrebno sprejeti to dejstvo.
Nakup vozila Lotus Elise v Italiji
Potem sem čakal in čakal. Oglasi za Elise, ki so se pojavili so bili ponavadi prodani v zelo kratkem času. Šlo je celo tako daleč, da sem si pripravil “aplikacijo”, ki me je obveščala o vozilih na določenih portalih in tako sem dobil “obvestilo”, da se prodaja Lotus Elise 2019 letnik, s 7000 prevoženimi kilometri. Nekje v bližini Benetk. Bil je petek popoldan in takoj je sledil klic in dogovoril sem se, da ga zjutraj ob 8. uri pridem pogledati in plačati “aro”.
Noč se je vlekla. In upal sem, da bo vozilo takšno kot sem ga pričakoval. No, zgodilo se je obratno. Vozilo je bilo povsem drugačno kot sem pričakoval. Prvi lastnik je v treh letih trikrat servisiral vozilo. Vozilo ni videlo dežja. Niti kamenja na cesti. Nove gume. Notranjost, kot da še ni nihče sedel v vozilu. In cena, ki je bila ugodna. Tako ugodna, da je prodajalec priznal, da bi jo lahko dvignili vsaj za 5K. Vendar, ker sem bil prvi, ki jih je poklical, je bil “fair”.
Položil “aro” in začel raziskovati kako lahko uvozim vozilo iz Italije brez težav. V Sloveniji obstaja kup podjetij, ki delajo to profesionalno, vendar je bila moja odločitev drugačna. Bom sam vse uredil – ne zaradi denarja, ampak ker me je zanimalo kako vse to poteka.
V Italiji so uredili papirje, nakazal sem jim denar in se dogovoril, da mi pripeljejo vozilo v Ljubljano na homologacijo in obračun DMV-ja. Ker ne želim nikogar obremenjevati s temi podrobnostmi – vse se da urediti in ljudje, ki so sodelovali v tem procesu so bili izredno prijazni – zgolj ena težava je nastala – na tehničnem pregledu so težko našli osebo, ki se je “stlačila” v vozilo.
Pred menoj je bilo še zavarovanje in tukaj je nastala težava, saj takšnega vozila še ni bilo v Sloveniji. Posledično to pomeni, da mora več ljudi preveriti vse skupaj, da lahko zavarujejo vozilo, vendar se je oseba iz zavarovalnice potrudila in uredila stvari, tako da sem končno lahko imel vozilo zavarovano. Sledilo je še naročilo tablic MS HAD in čakanje na njih, da sem se lahko odpeljal prvič brez strahu po naših cestah.
Zakaj Lotus Elise?
Ne vem. V nekem trenutku sem ugotovil, da ljudje živimo samo enkrat. Da je čas, da si izpolnim želje, ki sem jih imel kot otrok, če so v mejah mojih zmožnosti in če zaradi tega ne bom “trpel” in jedel “krompir in fižol”. Od nekdaj sem si želel imeti to “pocket rocket”, ki je zaznamovala določeno obdobje vozil in so na njeni šasiji zgradili kup ostalih vozil (Opel Speedster, GT, Pontiac Solstice …). Zasnova, ki je še vedno aktualna in osnova, ki je premišljena in narejena z namenom, da je vožnja kot mora biti.
Vožnja z Lotusom Elise
Če ste človek, ki mu udobnost ne pomeni veliko. Ki ne potrebuje nešteto “pomagal” v vozilu, potem je Elise prava izbira za vas. Vozilo ima ABS, ESP in luči. Nekako tako bi lahko opisal vse skupaj, saj drugega nima. No, ima klimo in ima radio, ki sicer bolj spominja na leto 2000, ko so obstajali avto radii, ki so imeli snemljive ploščice. In ima tipko “sport”.
Ima pa Lotus Elise čudovit zvok, ki ga ne moreš zgrešiti. Lotus je glasen kot hudič in kljub normalni vožnji, v avtomobilu ne potrebuješ radija. Pri višjih obratih in vožnji v tunelu bi prej svetoval “čepke za ušesa”, vendar se ušesa navadijo zvoka. Tipka “sport” malce spremeni zvok in dovoli vrtenje v višje obrate. Aja, vozilo ima tudi gumb “esp off”, kar pomeni “pure fun”, saj takrat se začuti moč vozila, ki ima malce več kot 800 kilogramov in zadnji pogon.
Lotus Elise je bil nadomestilo za Opel Tigro, ki je zdržala več kot 420.000 kilometrov. Vožnja brez strehe je pač vožnja brez strehe. V primeru Lotusa je to vožnja z mehko streho in vožnja brez strehe v trenutkih, ko je to mogoče. Pozna se, da ni nihče razmišljal o komfortu in če sem bil navajen pri Tigri, da je šla streha sama v prtljažnik, mi tukaj vzame 15 sekund časa, da jo ročno pospravim vanj.
Prtljažnik? Hm. Obstaja. Ne za kovček, ampak za dve manjši torbi. In to je tudi vse kar je prostora v vozilu. Na hitro sem se moral naučiti in privaditi tega dejstva, kar je dobro, saj sem vedno vzel preveč vsega s seboj. Sedaj je to “skondenzirano”, sicer pa je vedno kartica poleg, če bi ugotovil, da sem karkoli pozabil.
Lotus Elise in ostali udeleženci v prometu
Veliko ljudi se obrne za vozilom, ki je tako nizko, da ga iz SUVja sploh ne opaziš na semaforju. Obstajajo pa tudi ljudje, ki imajo občutek, da takšno vozilo voziš za to, da bi tekmoval z njimi. Ko vidiš kakšnega nadebudnega voznika, ki mu vozilo pred semaforjem kar poskakuje, ker si želi “drag racea” se mu preprosto nasmehneš in počasi odpelješ s svojo hitrostjo. Prestar sem za to, da bi “dirkal”, predvsem pa je to vozilo za gušt in ne za to, da bom dokazoval, da si upam voziti hitro in kršiti prometne predpise.
Seveda obstajajo trenutki, ko si znotraj veljavnih pravil in predpisov dam duška, ampak raje uživam v vožnji z njim. V bistvu je to smisel takšnega vozila – ne dokazovanje pred drugimi, ampak vožnja za lastni “gušt”.
Priznam, ne vem kakšna je njegova maksimalna hitrost, saj sem prevozil šele 5000 kilometrov z njim in nenapisano pravilo je, da si upam z vozilo “več” ko prevozim prvih 10k kilometrov in se ga navadim.
Kako naprej?
Lotus Emira je naslednji avto na “wishlisti”. Ampak Elise je “fun car”. Naslednji teden grem v Italijo …