Svetlana Makarovič je uresničila svojo napoved in prišla na oder na podelitvi Prešernovih nagrad in dostojno zrecitirala pesem Zla runa iz knjige Saga o Hallgerd. Ob tem je doživela stoječe ovacije občinstva v dvorani, medtem ko so nekateri, ki so na drugi strani kot jo zagovarja Svetlana, obsedeli z mrkimi obrazi, nekateri predstavniki Upravnega odbora Prešernovega sklada pa so zapustili prostor. Ja, kultura pa te fore …
- Domoljupci so pokazali svojo kulturo na prireditvi Nosil bom rdečo zvezdo
- SdSovka Mojca Škrinjar se sprašuje, če je Svetlana Makarovič res avtorica pravljic / pomanjkanje sadnega jogurta ima posledice
- Luciferka / Svetlana Makarovič, Matej Šurc, Svetlana Slapšak, Erik Valenčič
“Nevidna se zdi zla runa na vodno gladino zarisana, a to ni več ista voda. Nevidna se zdi zla runa, v severni veter zarisana. A to ni več isti veter. Nevidna se zdi zla runa, s prstom na vrata začrtana, a ta vrata ne držijo več v isto hišo. S polnimi usti peska govori, kdor se opravičuje, obžalovanje dejanja ne izbriše.“
Svetlana Makarovič je za zaključek recitirala pesem Zla runa iz knjige Saga o Hallgerd, ki se konča “s polnimi usti peska govori, kdor se opravičuje, obžalovanje dejanja ne izbriše” ter požela aplavz.
Nevidna se zdi zla runa
na vodno gladino zarisana,
a to ni več ista voda.— Guy Gadbois – ĐiĐi (@Nacvrckan) February 7, 2023
Svetlana je svoj prihod na podelitev Prešernovih nagrad napovedala. Verjetno je marsikdo pričakoval eksces, ampak temu ni bilo tako. Dokazala je, da je kulturna in spoštljiva do prejemnikov nagrad – predvsem pa je počakala do konca prireditve in šele potem odšla na oder.
Odzivi občinstva so bili večinoma enaki – navdušeni. Zgolj tistim desnosučnim se je verjetno takrat stemnilo pred očmi in jih je sila težnosti prikovala na njihove riti, ki se niso mogle dvigniti. Da o tem, da so nekateri predstavniki upravnega odbora Prešernovega sklada odšli iz dvorane in da so se nekateri “zaposleni” na RTVju hudovali nad režiserjem, ker ni prekinil tega – pa verjetno dovolj pove o njihovem dojemanju stvarnosti v Sloveniji in njihovem odnosu do kulture.
O sami prireditvi ne bi izgubljal besed – “le čevlje sodi naj Kopitar”. Mi je bilo pa precej smešno, da je predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič citiral Jordana Petersona. Tudi to, da ni niti z besedo omenil ministrice za kulturo, je dovolj velik pokazatelj komu kdo pripada in to pove dovolj o sestavi tega upravnega odbora, kajne?
Sicer pa čestitke vsem prejemnikom nagrad in v upanju, da bo kultura postala še kaj drugega kot “cigu migu” kot si jo predstavljajo desnosučni in da bo kultura našla prostor v našem svetu kot si ga zasluži. In si ga zasluži!
