- 14 % državljanov Slovenije je za ogled športnih dogodkov dostopalo do vsebin iz nezakonitih spletnih virov ali jih pretakalo, od tega 39 % mladih, starih od 15 do 24 let.
- Ponarejena športna oprema v EU proizvajalce na leto stane 850 milijonov evrov, zaradi česar se je obseg prodaje zmanjšal za 11 %.
- 10 % mladih Slovencev, starih od 15 do 24 let, je na spletu zavestno kupilo ponarejeno športno opremo.
- Policijski organi so v celotni Evropi odkrili in zasegli osem milijonov ponarejenih luksuznih in športnih izdelkov, katerih ocenjena drobnoprodajna vrednost je 120 milijonov EUR.
- Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) ob začetku svetovnih športnih dogodkov začenja kampanjo Igraj pošteno, v kateri navijače poziva, naj spremljajo uradne prenose in kupujejo dovoljeno blago.
Letos je Evropa središče vsega športnega dogajanja. Svet nestrpno pričakuje spektakularne gole na evropskem prvenstvu v nogometu UEFA EURO 2024, fotofiniše na Dirki po Franciji in veličastne trenutke ob osvojenih zlatih medaljah na olimpijskih in paralimpijskih igrah v Parizu.
Ob tem, ko se številni Evropejci pripravljajo na spremljanje prenosov največjih športnih dogodkov, jih bo več milijonov to verjetno počelo nezakonito. Po podatkih študije, ki jo je urad EUIPO izvedel o dojemanju, ozaveščenosti in vedenju državljanov EU, je 12 % državljanov EU za ogled športnih dogodkov dostopalo do vsebin iz nezakonitih virov ali jih pretakalo. Med mladimi, starimi od 15 do 24 let, jih več kot četrtina (27 %) priznava, da za gledanje športnih dogodkov uporabljajo nezakonite spletne kanale.
Izvršni direktor urada EUIPO João Negrão je povedal:
Ko bomo poleti uživali v tekmovalnem navdušenju, je treba igrati pošteno, to velja tako za igralce na igrišču kot za gledalce doma. Pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz teh dogodkov, varujejo in krepijo naše izkušnje v vlogi navijačev, podpirajo naše športnike ter navdihujejo prihodnje evropske in svetovne prvake. S spremljanjem uradnih prenosov in kupovanjem licenčnih izdelkov zagotavljamo, da bodo naši priljubljeni športi uspešni tudi za prihodnje generacije.
VELIKI DOGODKI, VELIKA PRILOŽNOST ZA GOLJUFIJE
Intelektualna lastnina se ne pojavlja samo v zvezi s pravicami za televizijske prenose velikih športnih dogodkov, ampak jo lahko najdemo povsod: od ikoničnih olimpijskih krogov ter imen in podob vrhunskih športnikov do športne opreme tekmovalcev ter uradnih maskot in spominkov v povezavi z dogodki.
Glede na ves vloženi denar več milijonov gledalcev in potrošnikov imajo goljufi priložnost, da ustvarijo dobiček. Nezakonito spletno pretakanje vpliva na vse vrste vsebin, tudi na športne dogodke. Urad EUIPO je ocenil, da se s piratstvom v vseh medijih letno ustvari milijarda evrov nezakonitih prihodkov.
Piratstvo dogodkov v živo je pereča problematika za obstoj financiranja športa. Prihodki, ustvarjeni na podlagi pravic intelektualne lastnine, se po ključu solidarnosti razdelijo športnim gibanjem in športnikom. Emma Terho, predsednica Komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja za športnike, je na konferenci urada EUIPO o boju proti spletnemu piratstvu športnih in drugih dogodkov v živo oktobra 2023 povedala:
Če navijači spremljajo športne dogodke v živo z nezakonitim pretakanjem vsebin, to vpliva na celoten model solidarnostnega financiranja olimpijskega gibanja. Medijske pravice bi izgubile svojo vrednost, njihovi imetniki pa bi jih prenehali pridobivati, kar bi imelo velike posledice za model solidarnostnega financiranja celotnega olimpijskega gibanja.
Po podatkih urada EUIPO sektor športne opreme v EU, poleg prenosov športnih dogodkov, letno utrpi 850 milijonov EUR izgube v prodaje. Ta številka ne vključuje športnih oblačil, kot so ponarejeni nogometne majice in športni čevlji, ki letno zajemajo znaten delež od skupno ocenjenih 12 milijard EUR ponaredkov oblačil v Evropi.
V NEKATERIH DRŽAVAH VSEBINE ŠPORTNIH DOGODKOV NEZAKONITO PO SPLETU PRETAKA SKORAJ POLOVICA MLADIH
V študiji urada EUIPO (Študija o dojemanju intelektualne lastnine urada EUIPO) so ugotovili pomembne trende v Evropski uniji, povezane s spletnim piratstvom športnih dogodkov v živo, pri čemer je 12 % celotnega prebivalstva za ogled športnih dogodkov dostopalo do vsebin iz nezakonitih spletnih virov ali jih pretakalo.
V EU je ta praksa najpogostejša v Bolgariji, saj 21 % vseh anketirancev priznava, da so za gledanje športnih dogodkov uporabljali nezakonite spletne vire, sledijo ji Grčija (20 %), Irska (19 %), Španija (19 %) in Luksemburg (18 %).
Mladi, stari od 15 do 24 let, so o nezakonitem spletnem dostopu do vsebin športnih dogodkov poročali dvakrat pogosteje kot celotno prebivalstvo, je še razvidno iz študije. Delež mladih Bolgarov, ki najverjetneje sodelujejo v nezakonitem pretakanju vsebin športnih dogodkov, znaša kar 47 %, kar je precej nad povprečjem EU, ki znaša 27 %, sledijo jim Španija in Grčija (obe po 42 %), Slovenija (39 %) in Irska (34 %).
Po podatkih iz študije urada EUIPO o spletnih kršitvah avtorskih pravic je pretakanje vsebin najbolj priljubljena metoda za dostop do nezakonitih televizijskih vsebin: 58 % piratstva v EU se izvaja s pretakanjem vsebin, 32 % pa s prenosom vsebin.
PONAREJENO ŠPORTNO BLAGO: TEŽAVA, VREDNA 850 MILIJONOV EUR
Po podatkih iz pregleda stanja urada EUIPO na področju intelektualne lastnine in mladih povprečno 10 % mladih v EU, starih od 15 do 24 let, priznava, da so namerno kupili ponarejeno športno opremo, pri čemer to najpogosteje storijo mladi Grki: 18 %. Ob tem je 7 % mladih evropskih potrošnikov ponarejene izdelke kupilo nevede.
Učinek prodaje ponarejenih izdelkov v EU je precejšen in po izračunih urada EUIPO letno znaša 851 milijonov EUR oziroma 11 % ocenjenega skupnega upada obsega celotne prodaje v sektorju. Največje denarne izgube imajo Francija, Avstrija in Nizozemska, vsaka od njih utrpi po več sto milijonov evrov. V smislu sorazmernega vpliva so najbolj prizadete Romunija, Litva in Madžarska, saj ponarejena športna oprema v vsaki od teh držav znaša do 20 % celotnega zmanjšanja obsega prodaje.
Ponarejanje ima resne gospodarske in družbene posledice. Poleg izgubljenih prihodkov in delovnih mest, kot je razvidno iz še ene nedavne študije urada EUIPO o gospodarskem vplivu ponarejanja v sektorjih oblačil, kozmetike in igrač v EU, podjetja zaradi manj kakovostnih ponaredkov utrpijo okrnjen ugled blagovne znamke, v evropskih gospodarstvih pa se čedalje bolj poraja skepticizem glede smotrnosti naložb v inovacije, kar je velika grožnja za nadaljnji razvoj zdravega gospodarstva.
Ponarejeno blago ustvarja resno tveganje tudi za zdravje potrošnikov in ni v skladu z evropskimi standardi glede zdravja, varnosti in varstva okolja. Kot je navedeno v študiji urada EUIPO in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj o nevarnem blagu (OECD), lahko ponarejena športna oprema v kritičnih trenutkih odpove, poleg tega vsebuje strupene ali nevarne sestavine.
BOJ PROTI SPLETNEMU PIRATSTVU DOGODKOV V ŽIVO
Ljudje se pri piratstvu dogodkov v živo poslužujejo številnih načinov za razširjanje nedovoljenih vsebin na spletu, vključno z nezakonitimi naročniškimi storitvami in odprtimi internetnimi tokovi, ki se napajajo iz prihodkov od oglaševanja. Ti kršitelji uporabljajo izpopolnjene tehnike, zaradi katerih jih ni mogoče odkriti, pri čemer pogosto izkoriščajo zakonite storitve za distribucijo vsebin. Spletno piratstvo se izvaja tudi pri dogodkih, ki se predvajajo na brezplačnih kanalih, kot so olimpijske igre ali zadnji krogi nogometnih prvenstev pod okriljem UEFE.
Države in prizadete stranke po vsej EU se borijo proti piratstvu dogodkov v živo, pri tem pa se zanašajo na predpise in tehnologijo za onemogočanje nezakonitih spletnih storitev. Evropska komisija je sprejela dve priporočili: eno o boju proti spletnemu piratstvu športnih in drugih dogodkov v živo, s katerim je bila vzpostavljena namenska mreža nacionalnih upravnih organov, in drugo o boju proti ponarejanju z okrepljenim uveljavljanjem pravic in ozaveščanjem, k čemur EUIPO prispeva z razširjanjem, izvajanjem in spremljanjem.
Poleg tega prizadevanja za boj proti piratstvu vključujejo ozaveščanje, da bi potrošniki lahko našli zakonite digitalne vsebine. Na voljo je orodje Agorateka urada EUIPO, ki gledalcem pomaga prepoznati zakonite ponudbe spletnih vsebin, vključno s športnimi dogodki.
UMIK PONAREJENEGA BLAGA V EVROPI
Z operacijo Fake Star – pobudo za boj proti ponarejenemu blagu, s katerim se kršijo pravice znanih blagovnih znamk – so policijski organi po vsej Evropi odkrili in zasegli osem milijonov ponarejenih luksuznih in športnih izdelkov, kar je več kot polovica od 14 milijonov ponarejenih izdelkov, zaseženih leta 2023. Ponarejeno športno blago je vključevalo ponarejene tekstilne izdelke, obutev, označbe (našitke), usnjene izdelke in oblačilne dodatke, vključno s športno obutvijo in oblačili, katerih ocenjena drobnoprodajna vrednost je bila 120 milijonov EUR. V okviru operacije je bilo v povezavi s ponaredki aretiranih 264 oseb.
Med operacijo je bilo odkritih 552 611 kosov obutve, 1 140 343 kosov športnih oblačil in 5 497 460 ponarejenih označb (našitkov) z logotipi. Na podlagi zasegov se je potrdilo, da je veliko končnih ponarejenih izdelkov dokončanih v Evropi, kjer se za neoznačene izdelke uporabljajo ponarejeni logotipi. Pri razkrivanju ponarejevalskih krogov so v operaciji razkrili tudi druga huda kazniva dejanja, kot so organizirani kriminal, tihotapljenje, goljufije in pranje denarja.
Operacijo Fake Star vodi španska nacionalna policija, pri vodenju sodeluje še grška policija, koordinira jo Europol, ob tem dejavno sodelujejo še agencije in organi iz 18 držav.