Sem jutranji človek in cenim vsak trenutek dneva. Čas je preveč dragocen, da bi ga zapravljal – spal bom, ko bom mrtev. V zadnjem letu, ko večino vikendov preživljam na Krku, opažam, da številni lastniki hiš kurijo drva in plastiko. Iz dimnikov se vali gost bel dim z neprijetnim, ostrim vonjem, ki onesnažuje zrak in kazi čudovito naravo otoka. Pa vendar se to ne dogaja samo ob morju, ampak tudi v Sloveniji.
- Prvo soboto v februarju pride dimnikar na obisk
- Trbousk raufnk – Trboveljski dimnik
- Kako smo sploh preživeli? Svet nekoč in danes …
V otroštvu smo kurili na drva in premog – to je bilo pred več kot 40 leti. Sčasoma so se tehnologije razvijale, predvsem pa se je spremenil naš odnos do ekologije. Ljudje smo začeli (čeprav nekateri še vedno ne) dojemati, da imamo samo eno naravo in da smo mi tisti, ki jo s svojimi dejanji uničujemo. Pri nas doma smo najprej prešli na kurilno olje, nato na lesne pelete, danes pa uporabljamo sončno elektrarno in toplotno črpalko.
V svoji hiši se še vedno ogrevam na kurilno olje, saj sem že pred leti izračunal, da se mi investicija v sončno elektrarno ne bi povrnila v 15 letih. Na morju za ogrevanje uporabljam klimatsko napravo, ki povsem zadostuje.
Zavedam se pomena ekologije in se trudim živeti čim bolj trajnostno. A ljudje smo si različni – nekateri skrbimo za okolje, drugi pa se na to požvižgajo in ga še dodatno uničujejo.
Ravno sem se vrnil z jutranjega sprehoda po Malinski in opazoval številne dimnike, iz katerih se je valil gost bel dim. V zraku se je mešal vonj po lesu in plastiki. Na srečo ni nizkega zračnega pritiska, sicer bi se nad mestom oblikovala gosta plast dima – tako kot se pogosto zgodi v kotlinah v Sloveniji. Tam lahko že ena sama hiša povzroči ta učinek. V preteklosti je bilo tega v Zasavju ogromno, danes je stanje precej boljše. Kljub temu marsikdo še vedno uporablja drva kot najcenejši vir ogrevanja, kar se vidi in vonja.
Škoda, da se ljudje ne zavedajo, da imamo samo en planet in da je prihodnost zanamcev odvisna od naših dejanj danes. Nekateri pač razmišljajo le do konice svojega nosu in ne dlje. Morda jih nekoč sreča pamet, a bojim se, da bo takrat že prepozno.
…danes pa uporabljamo sončno elektrarno in toplotno črpalko….
———————————-
Za to sončno elekrarno je bilo pa porabljeno:
Fluorovodikova kislina (HF) – za jedkanje silicijeve površine in odstranjevanje oksidov
Dušikova kislina (HNO₃) – za kemično čiščenje in jedkanje
Žveplova kislina (H₂SO₄) – za čiščenje kovinskih kontaktov
Poraba kislin se giblje med 2–5 litri na kW sončnih panelov, odvisno od postopka proizvodnje.
—————————–
Poraba vode za proizvodnjo sončnih modulov znaša do 1000 litrov na kW (če vključimo celoten proces, vključno s pridobivanjem silicija).
—————————–
Natrijev hidroksid (NaOH) – za odstranjevanje oksidnih plasti
Kalijev hidroksid (KOH) – za teksturiranje površine silicija
Poraba lugov je približno 1–3 litra na kW sončnih panelov.
—————————–
YES! Mucho ekološko. Ne me Hebat!
Uporaba drv sama po sebi NI sporna za okolje, je pa poembno kako se kuri in kaj se kuri. Vsekakor se plastike ne bi smelo kuriti, pa tudi drva morajo biti suha in pravilno naložena. Če ima dim temno barvo (ni samo vodna para), potem izgorevanje ni dobro.
Če je peč ustrezna in ljudje nekurijo svinjarije, je lahko ogrevanje z drvmi (ali še posebej peleti in briketi) okolju bolj prijazno kot ogrevanje s toplotno črpalko, ki kadar sonca ni deluje na premog in na plin. To da se ogrevamo s sončno elektrarno je žal eden od mnogih mitov. Električno omrežje žal ni bančni račun kjer lahko elektriko proizvedeš kadarkoli in jo ven vzameš kadarkoli :(