Challe Salle (Saša Petrović) se v zadnjem tednu pogosto “pojavlja” v javnosti. Ne s svojimi nastopi, ampak s čedalje več obtožbami o domnevnem nadlegovanju mladoletnic. Vse te informacije bi v idealnem svetu sprožile tudi odstope sponzorjev, partnerjev in blagovnih znamk, povezanih z njim. A do zdaj do tega še ni prišlo. In ne sanja se mi ne, zakaj. Razumem, da je človek nedolžen, dokler mu ni dokazana krivda. Ampak pri nas so ljudi “pribijali na križ” že zaradi povsem minornih in neresničnih zgodb.
- Zlatko – Klepc laže VS Challe Salle / R.I.P. Challe Salle 27.06.2024
- Challe Salle – Tata VS Zlatko / tresla se je gora, dobili pocukran komad z nagradno igro za všečke
- Lea Sirk je izjavila, da je Challe Sale pripeljal rap med mlade v Sloveniji
Posebno pozornost je pritegnila odločitev Trkaja, da je zahteval izbris njegovega dela iz komada Kensl, v katerem je sodeloval. Trkaj je zapisal, da ne želi, da bi se v prihodnosti vlekle “paralele z dogodki izpred 13 let” in da “ne želi biti v nikakršnih povezavah s tem človekom niti s projekti, pri katerih sodeluje.”
Gre za pomemben signal – ne toliko v pravnem smislu (izbris avtorskega vložka lahko pomeni administrativno ukrepanje), temveč v moralnem / simboličnem smislu. Pomeni, da umetnik sam ocenjuje, da povezanost z določenim projektom ni več sprejemljiva ob morebitni reputacijski škodi.
Zakaj torej še ni prišlo do prekinitve sponzorskih pogodb z njim? Razlogov je lahko več. Dokler ni potrjena sodna obsodba ali uradni postopek (vsaj po javno dostopnih informacijah), so sponzorji pogosto previdni. Sponzorske pogodbe pogosto vsebujejo kup pogojev: določen čas, klavzule o neodstopanju pogoje. Če ni “jasnega kršenja” pogodbe po pogodbenih določbah (npr. kazenska obsodba) je pravno težje odpovedati.
Poleg tega pa je res, da do zdaj je bilo zelo malo pritiska javnosti in medijev, da bi partnerji reagirali hitro. Če ni množične reakcije potrošnikov, podjetja običajno reagirajo počasneje. Z drugimi besedami: podjetja so do sedaj ostala v defenzivi – spremljajo dogajanje in niso hotela skočiti v preuranjene odločitve, predvsem pa upajo, da pravna situacija razjasni ali razblini obtožbe.
Podjetja, ki še vedno stojijo ob Challetu, morajo vedeti eno: vsak dan molka je pravzaprav tiha podpora. Če se bo čez mesec ali leto izkazalo, da so obtožbe resnične, bodo sponzorji sokrivi – ker niso ukrepali, ko so imeli priložnost.
Morda je čas, da prenehamo z izgovori o “domnevi nedolžnosti” v marketingu. Sponzorstva niso sodni proces. To je poslovna odločitev, ki temelji na vrednotah, in v tem primeru je odgovor precej enostaven: ali stojiš ob človeku, ki ga spremljajo resne obtožbe o predatorstvu, ali pa rečeš “hvala, ampak ne”.
Za zdaj se podjetja odločajo za prvo možnost. Ko pa bo udaril javni backlash, bodo ti isti PR oddelki, ki danes tiho čakajo, razlagali, kako “so že ves čas spremljali situacijo”. A resnica bo jasna: pogum se meri zdaj, ne jutri.
