Vsako poletje se ponavlja ista zgodba. Temperature krepko presežejo 35 stopinj, asfalt postane neznosno vroč, ljudje iščejo senco in se hladijo pod klimatskimi napravami. Potem pa srečam nekoga, ki ob dveh popoldne sprehaja psa po razbeljenem pločniku. Ali ta osebek res ne pomisli, kako je psu? Ljudje si ob takšni vročini obujemo sandale. Ali superge. Nekateri ne zdržijo niti nekaj sekund bosi na asfaltu ali betonu, ko morajo iz morja do brisače. Ampak pes nima izbire. Njegove tačke so v neposrednem stiku z razbeljeno podlago. Vsak korak lahko boli. Če je asfalt dovolj vroč, lahko povzroči tudi opekline. Ne verjameš? Sezuj se in preizkusi kako vroč je asfalt!
- Kako lahko starši pozabijo otrokov čevelj na plaži?
- Vročina, vročinski val in delavci, ki delajo na terenu v tem vremenu
- Upam, da obstaja poseben krog pekla za ljudi, ki sprehajajo kužke po razbeljenem asfaltu pri 35 stopinjah
Resno. Preden pripneš povodec in odpreš vrata, stopi bos na asfalt ali pesek. Ne za sekundo. Poskusi hoditi po njem pet minut. Toliko, kolikor pričakuješ od svojega psa. Če boš po desetih metrih skakal z ene noge na drugo in iskal senco, potem si pravkar dobil odgovor, kako se počuti tvoj štirinožni prijatelj.
Ne gre za pretiravanje. Ne gre za mehkužnost. Gre za osnovno razumevanje, da pes vročine ne doživlja enako kot človek. Ne more si obuti čevljev. Ne more reči, da ga boli. Ne more predlagati, da bi šla raje zvečer. Lahko samo hodi. Ker mu ti tako rečeš.
Najbolj žalostno je, da večina teh ljudi svoje pse iskreno obožuje. Kupujejo jim najboljšo hrano, igrače, mehke postelje, praznujejo njihove rojstne dneve in objavljajo njihove fotografije na družbenih omrežjih. Potem pa jih ob najbolj vročem delu dneva peljejo na asfalt, ki dosega temperature, pri katerih bi lahko pekel jajca na asfaltu.
Ljubezen do živali ni samo crkljanje. Ljubezen pomeni tudi razumeti njihove potrebe. Včasih pomeni vstati uro prej in iti na sprehod, ko je še hladno. Ali pa počakati do večera, ko sonce izgubi svojo moč. Pomeni izbrati pot skozi park ali gozd namesto pločnika. Pomeni nositi s seboj vodo in opazovati, ali je pes žejen ali utrujen. To ni kompliciranje. To je odgovornost.
Podobno kot nikogar ne bi pustili sedeti v zaprtem avtomobilu na soncu, tudi psa ne bi smeli siliti v sprehod po razbeljenem asfaltu samo zato, ker je ura za njegov običajni krog. Včasih je treba rutino prilagoditi razmeram. Narava se ne ozira na naš urnik.
Ko vidiš psa, ki že po nekaj metrih hodi po robniku, skače na travo ali išče senco pod vsakim drevesom, ti pravzaprav sporoča, da mu je prevroče. Psi pogosto sami iščejo hladnejšo podlago. Mi pa jih zategnemo s povodcem nazaj na pločnik, ker tam je pot. Ne. Tam je samo najbolj vroča površina.
Morda se komu vse skupaj zdi nepomembno. Saj gre samo za deset minut. Samo en sprehod. Samo danes. Ampak ravno iz teh samo nastanejo opekline, poškodovane blazinice in nepotrebno trpljenje. Če psa res smatraš za člana družine, potem razmišljaj tudi namesto njega. Ker on ne more izbirati. Ti pa lahko.
Zato še enkrat. Preden greš na sprehod s psom po največji vročini, se sezuj in preizkusi, kako vroč je asfalt. Če je prevroč zate, je še toliko bolj prevroč zanj.
