Vidova gora je s svojimi 778 metri najvišji vrh otoka Brača. Do vrha vodi cesta, tako da je dostop omogočen tudi vsem, ki jim na dopustu ni do “športnih aktivnosti”.

Pogled iz Vidove gore na Zlatni Rat fenomenalen. Prav tako na Hvar in v lepem vremenu na Biokovo in otok Biševo. In tudi za najbolj utrujene “pohodnike” je poskrbljeno v “konobi” Vladimir Nazor!

Ko sva bila na Vidovi gori je bilo malce preveč meglic, zato niso fotografije takšne, kot bi bile danes, po dežju.

Objava Vidova gora – fotografije originalno objavljena na had blog.

Before the rain je čudovit film. In nebo nad Postiro, sicer so fotografije spremenjene v HDR, s čimer se zadnje čase zelo rad igram, je bilo pred dežjem čudovito. Oblaki so prišli preko Velebita in Biokova in se preko morja približevali Braču.

Vroče kamenje je kljubovalo prvim kapljicam in jih je takoj posušilo. Kasneje pa se je situacija spremenila in so kapljice dobile bitko. Vonj po asfaltu je bil opojen in vonj po borovcih še toliko močnejši. Morje, prijetno ohlajeno, je vabilo in plavanje po dežju je bil spomin na poletja v otroštvu, ko sem bil najbolj vesel, če je začelo deževati in smo lahko poskakali v vodo.

Klik na fotografijo za večje fotografije

Objava Postira – Before the rain photos originalno objavljena na had blog.

Marec je minil in prišel je april. Dogodki, ki sem jih zapisal na blogu v mesecu aprilu so..

S frendom sem bil na fotografiranju, kjer so mu pozirale Nadiya Bychkova, Tjaša Kokalj, Sabina Remar. Če kdo ne ve, kdo so ta dekleta: Nadiya Bychkova – Miss Casino Kongo 2008, Tjasa Kokalj – Miss Universe Slovenia 2007, Sabina Remar – Miss Universe Slovenia 2004. Mesec se je začel odlično!

Projekt Creative Commons Slovenija – ker podpiram avtorske pravice, podpiram tudi ta projekt in objavljam pod licenco Priznanje avtorstva – Nekomercialno – Brez predelav, verzije 3.0.

Ko je bil funt še nekaj vreden, so bili tudi čevlji Stuart Weitzman – ženski čevlji – fetiš za 200 funtov in več
precej dražji, kot so sedaj, ko sta funt in euro že skoraj izenačena.

Zares sem v Zares. Jeap. Včlanil sem se v stranko Zares in tako razkril “kao skrivnost”, ki naj bi jo odkril Libertarec.

Brez hostes pač ne gre – tokrat Fotografije hostese Moto Boom Celje.

Dobili smo še eno “revijo” – Reporter – nov desno sredinski tednik, ki ga ustvarja bivša ekipa Maga.

Carla Bruni s pesmijo Quelqu’un m’a dit v novem oglasu Mobitela – pesem ki gre hitro v ušesa je postala podlaga za Mobitelov oglas.

Kud Idijoti fotografije – Fuck the System, Fuck, Fuck, Fuck – skupina ki je zaznamovala moje odraščanje je koncertirala v Orto baru. Fotografij cel kup.

Razmerja v oddajo Vroči stol – 84,5% za Janeza Janšo in desnosredinsko vlado, 15,5% za Boruta Pahorja in levosredinsko vlado so bila vedno fascinantna. Ampak na koncu se ni izšlo!

Hči varuhinje gledalčevih pravic v filmu Hit poletja – Ula Furlan Molk pokaže svoje prsi. Kar je dobro ni slabo!

Kaj so Last minute počitnice – First minute počitnice sem se spraševal, ko sem si ogledoval cene aranžmajev v tujini. Razlike ni, samo bolj privlačno se sliši vse skupaj!

Park prirode Biokovo in Sv. Jure – 1762 nm – nad Makarsko – ko se v pol ure dvigneš od morske gladine do 1762 nad morjem.

Matevž Luzar in Vučko – nominacija za študentskega oskarja! – sokrajan nominiran za študentskega oskarja. Vendar očitno to ni zanimivo za naše medije!!

Objava Pregled leta 2008 – april originalno objavljena na had blog.

Cesta na Mangart oz. Mangrtska cesta je naša najvišja gorska cesta, saj se po njej vzpnemo/zapeljemo do višine 2072 metrov, in je dolga 12,2 kilometra. Cesto so gradili dve leti (če bi gradil SCT bi bilo dve desetletji??), z javnimi deli, v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Vstopnina/parkirnina za avto je 5€. Temperatura, preden sva se spustila v dolino, je bila 12 stopinj.

Cesta je ozka, večino časa ne omogoča srečanj dveh vozil in precej spominja na cesto na Biokovo nad Makarsko. Promet poteka povsem brez problemov. Celo dva avtobusa sta prišla do vrha, kar me je popolnoma presenetilo. Da o vseh motoristih in kolesarjih niti ne pišem.

Cesta je urejena veliko boljše kot so naše avtoceste in začuda na njej ne potekajo nobena dela. In kljub temu, da je do vrha 12 kilometrov dolge ceste več predorov, v nobenem ne odpada protipožrni omet! Da o kvaliteti asfalta niti ne izgubljam besed. Parkirišče na koncu ceste je veliko, urejeno in zelo čisto. In nobene nesreče nisem videl v celem dnevu, nobenega radarja, niti policista.

Mangart – luč na koncu tunela from had on Vimeo.

Objava Cesta na Mangart originalno objavljena na had blog.

Park prirode Bikovo leži nad Makarsko. In oblačno vreme je kot nalašč za vzpon na Sv. Jure, ki leži 1762 metrov nad Makarsko. Zavedati se je potrebno, da so zgoraj razmere precej drugačne, kot so spodaj.
Cesta je ozka, za srečanje nasproti vozečega avtomobila se je potrebno umakniti, močno vijugasta, v določenih ovinkih je potrebno, kljub majhnemu vozilu, popravljati smer in pogled na prepad, ki je vsepovsod, je hudičevo strašljiv.

Sploh za človeka, ki ima strah pred višino. Ki je rajši na trdnih tleh, kot pa visoko nad oblaki. Ampak včasih mora moški narediti, kar mora moški narediti. Vožnja v koloni (na srečo) do vrha Sv. Jure je trajala več kot 45 minut. Pogled na meglo in oblake, ki so bili čedalje bližje in čedalje bolj gosti je bil prav zanimiv. In če sem spodaj v Makarski bil v kratkih rokavih, me je z vsakim metrom malce bolj zeblo. Prehod iz temperature 20 stopinj na 3 stopinje, je bil precejšen šok.

Jezen, ker ni bilo nobene vidljivosti, sicer bi lahko naredil več kot odlične panoramske fotografije, sem rajši razmišljal, kako bom pripeljal po spolzki (samo snega je manjkalo) cesti zopet nazaj v dolino. Ko sem zagledal prvega tujca, ki se je vsedel v avto, sem se pognal za njim. In mu sledil. Tako je bilo vse skupaj precej lažje in precej manj naporno. Kajti vozila, ki smo jih srečali so se nam morala odmikati. In verjemite mi, da se ni lahko umikati, če se nimaš kam in če vidiš malce več kot kakšen meter pred in za seboj.

Ampak občutek, ko si na morju, ampak nad morjem 1762 metrov je fenomenalen in vreden mojega strahu pred višino!

Objava Park prirode Biokovo in Sv. Jure – 1762 nm – nad Makarsko originalno objavljena na had blog.