O tem, da je Hurgada polna svinjarije sem že pisal. Turistični kraj, kjer je veliko hotelov s petimi zvezdicami, še več pa tistih v nižjih kategorijah, “fensi” oblečene turistke, ki se sprehajajo po mestu, bogati bledolični turisti, ki pridejo sem izživljati svoje poceni sanje.

Vendar je realnost Hurgade, ki jo doživiš v zgodnjih jutranjih urah povsem drugačna, ko zgoraj omenjeni turisti še varno, za ograjami resortov, spijo svoje sanje in ko se jutro šele prebuja. Ceste so polne svinjarije, pa tudi polne ljudi, ki jim je cesta dom.

Klik na fotografijo za celotno galerijo Hurgada – svinjarija na vsakem koraku

Klik na fotografijo za ostale fotke šnorkljanje v Hurgadi – ribice

Klik na fotografijo za celotno galerijo Korale – podvodne fotografije

Klik na fotografijo za ostale podvodne fotografije

Klik na fotografijo za celotno galerijo Paradise beach

Klik na fotografijo za celotno galerijo tempelj Karnak

Klik na fotografijo za celotno galerijo Deir el-Bahari – tempelj kraljice Hačepsut

Objava Hurgada – pogled na drugo stran življenja originalno objavljena na had blog.

Sprehod po Hurgadi – po promenadi Village Roada je pravo nasprotje sončnim vzhodom. Svinjarija, svinjarija in še enkrat svinjarija. Pazljivo moraš biti, ko hodiš po pločniku, da ne stopiš na razbito steklo, ali pa v kup smeti, ki jih je nekdo odvrgel, ko se je ustavil z avtom.

Kdorkoli me je sedaj prepričeval da je dopust v tujini veliko boljši kot dopust pri sosedih Hrvatih, me ne prepriča več. Namreč tri “top” počitniške destinacije, kamor se odpravi večina Slovencev Tunizija, Turčija in Egipt so precej drugačne kot smo navajeni mi. Hotelski resorti so urejeni, vendar korak izven njih prikaže vse skupaj v precej drugačni luči. Sprehod v notranjost države, oz. med ljudi ki živijo v njih, pa prikaže realnost. In podobnost, med prej omenjenimi državami, je neskončna.

Na pol zgrajeni objekti, makedamske ceste, kupi smeti, smrad, predvsem pa nadlegovanje trgovcev. Vse česar nismo v “našem” svetu navajeni. In ko te tri destinacije primerjam s Hrvaško, kjer imajo omenjene stvari urejene, vendar se ne znajo iti turizma, oz. imajo probleme z dojemanjem turistov, se mi zdi, da je vseeno lažje potrpeti njihov odnos, kot smrad in smeti.

Seveda je to zgolj in samo moje mnenje, ki se lahko razlikuje od mnenja vseh nasprotnikov Hrvaške in ljubiteljev oddaljenih destinacij, ki so drugačne kot zgoraj omenjene države. Očitno sem jaz bolj za zahodne destinacije, kjer ni toliko “motečih” elementov.

Klik na fotografijo za celotno galerijo Hurgada – svinjarija na vsakem koraku

Klik na fotografijo za ostale fotke šnorkljanje v Hurgadi – ribice

Klik na fotografijo za celotno galerijo Korale – podvodne fotografije

Klik na fotografijo za ostale podvodne fotografije

Klik na fotografijo za celotno galerijo Paradise beach

Objava Hurgada – svinjarija na vsakem koraku – fotografije originalno objavljena na had blog.

Zgodnje jutranje ure v Hurgadi so čudovite. Tišina v okolici hotela, par stopinj nižja temperatura in predvsem veličasten pogled na vzhajajoče sonce in njegovo svetlobo ki odseva v morju.

Jeap, jutra so najlepša. Tiha in spokojna..

• Jutranje nebo na morju
• Arena Pula v jutranjem soncu
• Na obali Gardskega jezera – Sirmione

Klik na fotografijo za ostale fotke šnorkljanje v Hurgadi – ribice

Klik na fotografijo za celotno galerijo Korale – podvodne fotografije

Klik na fotografijo za ostale podvodne fotografije

Klik na fotografijo za celotno galerijo Paradise beach

Objava Hurgada – jutranje kičaste fotografije originalno objavljena na had blog.

Kljub temu, da mi Hurgada ni bila všeč na prvi “dotik”, se je vse skupaj spremenilo z odkrivanjem podvodnega sveta, predvsem pa s šnorkljanjem okoli koralnih grebenov v okolici Paradise Beacha.

Egipčani se verjetno sploh ne zavedajo kako čudovito morje imajo – sicer imajo prepoved trganja in nabiranja koral, vendar na koralne grebene pripelje dnevno “nešteto” čolnov, ki onesnažujejo morje z gorivom s še več turisti, ki onesnažujejo vse skupaj z odpadki. Prav tako se vsi ti čolni privezujejo kar na koralne grebene?!

Svet ribic v toplih vodah okoli koralnih grebenov je enkraten. Barve, kot bi jih risal umetnik na LSD-ju, oblike, ki jih še nisem videl in predvsem količina rib so me presenetile. Tudi srečanje z več kot dva metra dolgo moreno je bila povsem prijetna. Škoda, ker ni bilo nobenega morskega hov-hova v bližini!

Klik na fotografijo za ostale fotke šnorkljanje v Hurgadi – ribice

Klik na fotografijo za celotno galerijo Korale – podvodne fotografije

Klik na fotografijo za ostale podvodne fotografije

Klik na fotografijo za celotno galerijo Paradise beach

Objava Šnorkljanje v Hurgadi – ribice – podvodne fotografije originalno objavljena na had blog.

Imad je 31-letni Egipčan, rojen v Kairu v družini, ki se po njihovih kriterijih uvršča med višji sloj in temu primerni so običaji in navade, ki jih mora zavoljo svoje družine tudi spoštovati.

Po končani fakulteti se je zaradi boljšega zaslužka Imad odpravil v Hurgado, kjer je štiri leta delal kot receptor v hotelu, eno leto kot animator in zadnje leto je vodič na določenih izletih, ki jih organizira lokalna agencija. Temu položaju pritiče tudi večja odgovornost in večji zaslužek, ki mu je nujno potreben, da bi lahko v prihodnosti ustvaril družino in si zagotovil življenje, kot ga od njega pričakuje družina. Povprečna plača delavcev v turizmu (hotelsko osebje) v Hurgadi, oz. Egiptu je med 600 in 800 funti – vendar egipčanskimi, kar je okoli 100 eurov. Imajo sicer urejeno prenočišče in hrano, tako da lahko prihranijo precej tega denarja. Seveda pa v ta znesek niso vštete napitnine, ki jim lahko precej izboljšajo mesečni prihodek (jaz sem fantu, ki je nama pospravljal sobo pustil dnevno 2€, kajti bil je natančen in zelo prijazen). Delajo skupaj 45 dni, po 8 ur, potem so prosti 15 dni, ali pa mesec dni delajo in so prosti 10 dni.

In sedaj pridemo do Imadove zgodbe, ki je za naš, zahodni, svet, precej nerzumljiva.

Imadova družina pričakuje od njega da se bo poročil z žensko, ki mu jo bodo izbrali oni, ali pa da bo izbral natanko takšno kot mora biti. Nedolžna absolutno, poleg tega ni smela imeti nikoli nobenega “fanta”, celo tako daleč gre, da izbranka ni smela imeti telefonskih pogovorov z nobenim fantom.

Ko je Imad to govoril, sem bil prepričan, da se heca in nas hoče “impresionirati”, vendar temu ni bilo tako. To je zgodba, ki jo doživljajo fantje v Egiptu vsakodnevno.

Za poroko, da dobi takšno žensko, mora zbrati od 20.000 do 25.000 egipčanskih funtov (okoli 3500€) in z njimi mora kupiti zlato, da jo bo lahko dobil. Prav tako pa mora organizirati poroko, ki po njihovih običajih traja dva dneva in se vseskozi je in pije in na katero je povabljeno preo 500 svatov. Njegov brat, ki se je poročil pred parimi leti in je lastnik podjetja, torej si je to lahko privoščil, je imel na poroki 700 svatov.

Vendar zgodba še ni končana. Imad je bil do sedaj že dvakrat zaročen, ena zaročenka je bila zdravnica, druga slikarka, vendar sta imeli obe dve napako – želeli sta hoditi v službo, oz. delati, s čimer pa se ni strinjala njegova družina. In je moral razdreti zaroko.

Sedaj ima enosobno stanovanje v Hurgadi in eno stanovanje v Kairu, ki so mu ga podarili starši in kjer bi živela njegova žena, za katero bi skrbel. Ima star avto, s katerim se je ravno pred parimi dnevi pripeljal iz Kaira, vendar se mu je pri tem uničil motor, ker ga je pregrel in bo mesec dni delal za njegovo popravilo. Noče pomoči staršev in brata, saj verjame, da mora sam znati preživeti sebe in svojo ženo, kateri ne bo treba ničesar delati, razen skrbeti za dom in družino.

In sedaj pridemo k najbolj presunljivi stvari. Njegovi žena ne bo imela potrebe da razmišlja, saj bo on to počel namesto nje. Če bo želela iti ven, ga bo morala poklicati in vprašati, če ji dovoli. Če bo rekel ne, bo to moralo obveljati. Če bo želela iti kam dlje, bo morala iti z njo njegova mama, ali nekdo iz njegove družine.

Pri njih doma bosta veljali dve pravili:
– vse kar reče Imad drži in je potrebno upoštevati
– drugega pravila ni, ker je edini, ki postavlja pravila Imad

Takšni so njihovi običaji in navade, ki se jih mora on držati, še bolj pa se jih bo morala držati njegova bodoča žena. Njegova zgodba je povzročila glasno negodovanje Slovenk, ki so bile poleg, moški pa smo skomignili z rameni in se spraševali, kaj nam bi bilo v resnici bolj všeč. Zase vem, da ne bi mogel živeti njegovega življenja.

Ker je Imad že vrsto let v Hurgadi med turistkami, je sledilo moj vprašanje o tem, kako se zabava z njimi. In odgovor je bil preprost. Koketira ja, kaj več pa si ne upa, niti še ni naredil, čeprav bi verjetno že lahko. Ampak ker njegova družina pričakuje nekaj povsem drugega od njega, se tega tudi drži.

In Imad je šel naprej šarmirati turistke in se zabavati in smejati na njihov in svoj račun. Vmes pa je še prizna, da kljub 5 letom v Hurgadi, se je šele pred parimi dnevi naučil plavati. Seveda mu nismo verjeli, vendar ko je skočil v vodo z reševalnim jopičem nam je vse skupaj postalo bolj jasno.

Objava Izpoved Imada, 31-letnega Egipčana o življenju in starih običajih originalno objavljena na had blog.

Lansko leto sem nabavil Aquapac, kamor lahko spravim fotoaparat in ga uporabljam povsem brez problema pod vodo in zdajle, v Hurgadi, mi pride še kako prav.

Podvodni svet je čudovit. In tole so samo podvodne fotografije iz okolice hotelske plaže. Do globine 10 metrov. Komaj čakam, da grem šnorkljati kam, kjer bo podvodni svet še bolj čudovit in predvsem bolj živobarven. Je pa rahel problem z vidljivostjo, ker se mivka dviguje in potem je vse skupaj malce “zablurano”.

Klik na fotografijo za ostale podvodne fotografije

Objava Šnorkljanje v Hurgadi – okolica hotela – podvodne fotografije originalno objavljena na had blog.

Pred parimi dnevi sem pisal o Hrvaškem morju in njihovem nerazumevanju turizma. Dan preden sva odšla v Igrane, sva rezervirala last minute počitnice – Egipt – Hurgada, hotel 5*, all inclusive. Kdor naju pozna, ve da je slednje povsem brezpredmetno za naju, vendar glede na to, da sva bila že v Turčiji in Tuniziji, sem hotel hotel 5*. Tako so mi predlagali tudi v turistični agenciji, kjer je bil moj edini pogoj, da je hotel na nivoju. Namreč, ko je človek enkrat v življenju v Las Vegasu, je vse ostalo lahko samo približek nekega visokega nivoja.

Prvi stik z Egiptom, na letališču, mi je dal vedeti, da ne smem pričakovati preveč. V bistvu, ko sva bila v Igranah in sem opazoval hotel Nimfa, ki je bil še iz časov socializma, sem si dejal, da verjetno lahko pričakujem kaj takšnega v Egiptu. Vožnja z avtobusom po cesti do hotela mi je dala vedeti, da tukaj ne bom rental avta in delal sam izletov v okolico – preveč kaotično. In ko sem gledsl na pol podrte hiše, bodoče hotele ob cesti, sem se spomnil vožnje po Hrvaški, prva leta po vojni, mimo Vukovarja. Podobnost je bila očitna.

Ko so se začeli ob čudovitem morju pojavljati prvi hoteli in je bilo okoli njih še vedno vse v razsulu, sem se spomnil, da sem isto doživel na Djerbi in v Antalyi. In sem spustil pričakovanja še precej nižje, če bi jih še malce nižje, bi bilo boljše če bi šel s šotorom na taborjenje v prvi gozd.

Hotel je od zunaj deloval dokaj spodobno. Prihod v lobij je bil že malce drugačen, saj se je hotelu poznalo že par let obratovanja. In na prvi pogled bi dal hotelu 3*. Ko sva dobile ključe od sobe, sva šla pogledat, kaj naju čaka.

Hmm. Majhna soba, navajena preceeeej večjih iz hotelov s 4, ali 5*, pohištvo iz prejšnjega stoletja (vendar ne stilsko, ampak uničeno toliko), kopalnica majhna in zasvinjana. Svinjarija med fugami, umazana banja, omare polne prahu, itd.. Prva misel je bila, jaz hočem od tu! Če že nekaj plačam, potem pričakujem nekaj na nivoju. Pogled iz balkona je bil sicer povsem drugačen – urejen vrt in plaža z ležalniki in odločila sva se, da greva do morja in se malce ohladiva.

Vmes sem razmišljal o vseh Slovencih ki tako opevajo lepote Egipta, ki se radi vračajo in kizaprmej ne bodo več stopili na Hrvaško obalo. Ko primerjam najsabši Hrvaški 4* hotel, je bil svetlobna leta boljši od tega.

Na obali se je jeza pomirila, spustila sva kriterije, kar sicer nočem in ne počnem in sva rekla, da bova poskusila uživati v tem kar imava – sicer s težkim srcem. Morje je čudovito in toplo, polno ribic in koral. Ljudje pod ležalniki so rdeče barve od praženja, predvsem pa očitno drugi ne moti vse skupaj, tako kot mene – kar se je na večernem sestanku z vodičko izkazalo da ne drži povsem, saj je več kot polovica prisotnih povedala enako kot midva, da je vse skupaj neurejeno in umazano.

In vodička je vse skupaj prijazno rešila s posredovanjem. Malce bolj je vse čisto, ampak odločitev, da me Egipt več ne vidi, je bila hipna. Prav tako tudi odločitev, da začnem iskati kakšen nov apartma na Hrvaškem, ko pridem domov in kjer bom imel urejeno točno tako kot bom sam želel in predvsem čisto.

Še vedno pa ne razumem fascinacije ljudi nad Egiptom, oz. Hurgado. Večerni sprehod po glavni ulici je bil kaotičen – buy this, buy rolex, buy gucci, hupanje vozil, ki se brez luči vozijo mimo ponoči, nemogoče prečkanje ulice, brez da bi te kdo skoraj povozil in trgovine polne fejk robe.

Očitno bom moral še malce bolj spustiti kriterije in se prepustiti vzhodu, da bom imel kaj od teh počitnic, kajti če bom iskal samo napake, potem bo tole tedenska nočna mora! Potapljanje danes bo verjetno precej spremenilo pogled na vse skupaj, prav tako pa hrana, za katero so nas sicer opozorili, da lahko povzroči prebavne motnje in posledično precej težav (zelenjava).

No ja, Hurgado bom verjetno preživel, vendar si želim, da bi bilo vse skupaj malce drugače, da bi bil ta zapis v superlativih in ne razočaranje nad Egiptom. Mogoče sem pa jaz samo star in ne štekam zadev, kajne?

Objava Egipt – Hurgada last minute originalno objavljena na had blog.