“All of us, whether or not we’re celebrities, every one ought to spend part of their life making someone else’s life better.”

Jerry Springer

Objava Misel dneva – Jerry Springer originalno objavljena na had blog.

Kaj je eCall? Tole je zapisano na uradni strani (vir):
eCall is a pan-European in-vehicle emergency call system which uses the European emergency number 112 in the event of an accident. In this Communication, the Commission urges the national and regional authorities to undertake the necessary actions and investments to operate “eCall”. The aim is to roll out the system completely in 2009.

Če zapišem po domače. eCall je sistem, ki ob nesreči preko GSM omrežja (prenosa podatkov) sporoči GPS lokacijo poškodovanega vozila. O samem sistemu so začeli razmišljati leta 2006 in z njim naj bi zmanjšali število mrtvih na EU cestah za 2500 oseb na letni ravni. Kljub temu, da naj bi sistem zaživel do konca tega leta, le ta še ni operativen v nobeni od držav EU!

In kje so problemi eCalla?

Uvedba sistema je zaenkrat sicer neobvezna, vendar je precej stvari, ki niso natančno dorečene in določene. Seveda pa je vse skupaj povezano tudi s stroški, ki jih bomo v končni fazi nosili davkoplačevalci.

Avto mora biti opremljen z gsm enoto, ki mora biti povezana na gps enoto, nekje na dosegu rok pa mora biti tudi “gumb” ki se ga lahko aktivira ob nesreči, prav tako pa mora ta eCall enota sama zaznati nesrečo in sporočiti podatke nadzornem centru. Kasneje so še dodali da bi moral ponesrečenec imeti možnost govora preko sistem eCall, kjer bi povedal več stvari o sami nesreči.
Izvedba tega ni težka in rešitve obstajajo na tržišču že več let. eCall enota se priključi na OBD računalnik in iz njega pobira podatke o vozilu. Ob nenadnih spremembah le to sporoči naprej centru, ki obdeluje te podatke in jih prikazuje na karti in pošilja naprej reševalcem.

Pa vendar. Če ima voznik v avtu SOS tipko in mu zmanjka bencina na cesti, kaj bo naredil? Pritisnil bo gumb, reševalna ekipa ga bo prišla reševat in ugotovila da se je samo “malce igral”. Itd.. Veliko scenarijev je, ki bi jih bilo potrebno precej natančno obdelati in bi morali biti že vnaprej premišljeni.

In v končni fazi bo ta sistem tudi podražil sam avto, saj takšna naprava ni zastonj, zraven pa je potrebno všteti še prenos podatkov, saj bo naprava opremljena s SIM kartico mobilnega operaterja, za katero se plačuje nek flat rate. Ampak če se gre za varnost in se bo s tem karkoli spremenilo (sam močno dvomim in mislim da so določeni lobiji dovolj močni v EU in bodo imeli precejšnjo korist od tega), potem sem za! Sicer pa je najbolj pogost kontra argument ta, da nas bi lahko s tem sistem povsod spremljali?

Drži. Ampak to nas že sedaj. Kamere, gsm telefoni, bankomati, cestnine…. Paranoja je odveč, če pa bo sistem pobral cel kup denarja, pa je na mestu vprašanje smiselnosti?!

Objava eCall – evropski sistem obveščanja o nesrečah originalno objavljena na had blog.

Vožnja z dvigalom v 67. nadstropje, sprehod do razgledne ploščade v 70. nadstropju Top of the Rock (na višini 259m, deveta najvišja zgradba v New Yorku) od koder je v lepem vremenu idiličen pogled na celoten Manhattan in celo New Jersey, je bila zame precej neugodna zadeva.

Strah pred višino je kljub vsem poskusom še vedno živ. Sem preživel, sicer zelo nelagodno in kljub vsemu steklu okoli razgledne ploščadi, se nisem počutil preveč varno. Misel na delavce, ki so to gradili, brez sodobnih pripomočkov mi še sedaj buri domišljijo. Gradnja, ki jo je financiral John D. Rockefeller je bila končana leta 1933. Leta 1986 so jo zaprli in ponovno odprli 1. novembra 2005 po temeljiti obnovi. Vredno ogleda!

Objava Top of the Rock Observation Deck – New York na dlani originalno objavljena na had blog.

“Being married means I can break wind and eat ice cream in bed.”

Brad Pitt

Objava Misel dneva – Brad Pitt originalno objavljena na had blog.

“This CGI bullshit is the death knell of cinema. If I’d wanted all that computer game bullshit, I’d have stuck my dick in a Nintendo.”

Quentin Tarantino

Objava Misel dneva – Quentin Tarantino originalno objavljena na had blog.

Policija v teh dneh izvaja medijsko zelo dobro pokrito akcijo Hitrost – počasneje je varneje. Zakaj je treba takšne akcije javno naznanjati, če bi jih lahko preprosto samo izvedli in bi dobili precej drugačne rezultate, kot pa jih bodo sedaj?? Kolikor sem spremljal v medijih, več ali manj vsi vozniki vozijo po predpisih in upoštevajo prometne znake.

No, realnost, ki jo človek doživi na cesti danes, je nekaj povsem drugega. Namreč vožnja čez mesto, kjer je omejitev hitrosti 50km/h poteka s hitrostjo 30km/h. Vožnja po avtocesti poteka s hitrostjo 100km/h po voznem pasu in 110km/h po prehitevalnem pasu. In na prehitevalnem pasu so vsa vozila.
Če je to smisel te akcije, potem je cilj dosežen, gužva večja kot je sicer v teh dneh in vsi smo srečni in zadovoljni.

Že pred letom sem v zapisu Ali res hitrost ubija ali ubija človek? pisal o tem, kaj mislim da je resničen vzrok za veliko nesreč na naših cestah. In kaj se je spremenilo v zadnjih letih? Kazni so se povečale!
Moj pogled na povečano število nesreč na naših avtocestah:

Telefoniranje med vožnjo, pisanje SMS-ov, neskoncentrirana vožnja, utrujenost, zaspanost. Neurejene ceste, neprimerne ceste, slabe oznake, gužve.. Dejavniki, ki jih vsakodnevno opažam in ki me vsakodnevno razjezijo.

Zbranost voznikov, ko se po osem ali več urni službi, razburjeni in utrujeni vračajo domov, je ponavadi blizu ničle. In ko se tem faktorju pridruži še faktor telefoniranja med vožnjo, se zgodi da vozilo zavijuga med pasovoma in ogrož pravilno vozeča vozila. Velikokrat “pizdim” nad takšnimi vozniki, ker imam občutek da so pod vplivom alkohola.

Utrujenost voznikov, ko namesto da bi se ustavili in predahnili, nadaljujejo svojo pot in vmes, na pol v deliriju, zapirajo oči in se niti ne zavedajo kaj se dogaja okoli njih na cestah. V takšnem primeru, ko vozilo odleti s ceste, je vedno kriva hitrost, kajne?

SMS-anje med vožnjo. Priljubljeno med mladimi in tudi malce starejšimi. Seveda se da, če se hoče, vendar se je kdaj treba vprašati, ali je tudi vredno tega? Namreč med pisanjem SMS-a nisi pozoren na okolico, niti na dogajanje pred teboj. In namesto da bi imel pogled usmerjen na dogajanje je pogled na zaslonu telefona. In potem se vozi po levem, prehitevalnem, pasu, ostali pa prehitrevajo po desnem pasu, reakcijski čas se zelo poveča. Vzrok nesreče je zopet hitrost.
Brane Kuzmič je že pred časom izjavil:

Kazen za telefoniranje med vožnjo je prenizka, namreč od srede naprej bo ta kazen 120€, v primerjavi s kaznimi za preveliko hitrost, katere bodo od 400€ – 1000€, je ta kazen veliko premajhna. Telefoniranje med vožnjo je enako nevarno kot prevelika hitrost.

In z zvišanjem prometnih kazni se polni samo držvna blagajna. Ta denar ne gre za naše ceste in preventivo, ki bi opozarjala na te probleme. Pri nas se pač vse vrti okoli alkohola in hitrosti.

Neurejena signalizacija. Veliko primerov na naših avtocestah, ko so se zgodile večje prometne nesreče, je bilo zaradi napačno postavljene signalizacije. Na to je opozorila tudi EU pri popravljanju naših avtocest. Vendar se stvar ni spremenila.

Ceste, ki so bile zgrajene pred mnogo leti in so bile slabo vzdrževane, niso primerne za vozila, ki imajo tudi preko 300KM. Poleg tega da se vsake toliko ugotovi, da cesta ni bila narejena iz predpisanih materialov in se delajo popravki, so naše ceste glede “aquaplaninga” precej slabše kot so ceste v bližnji okolici. Že sama vožnja po dežju, za avtomobilom po avtocesti je prava muka, kajti toliko vode kot se dviguje za njimi, doživiš le redko kje.

Gužve in pretočnost prometa. Prišli smo v EU in dobili velike količine tovornjakov, ki so v tranziciji čez Slovenijo. Za njih veljajo “posebna pravila”, ki se jih seveda držijo in ne upoštevajo predpisov, ko so jim namenjeni. Sedaj, ko je padel prvi sneg, bo verjetno cel kup tovornjakov iz eksotičnih držv obstalo v snegu, ker s profilom gum (slick gume) ne bodo uspeli voziti po naših cestah.

Vsako jutro so zastoji na naših cestah. Le zakaj? Mogoče naše ceste niso pripravljene na količino prometa in število vozil, ki so sedaj pri nas? In se dela kaj v tej smeri? Bolj malo, saj še vedno rešujemo stvari izpred desetih let.

In še zadnje. Zakaj je policija represiven organ, ko bi bila lahko prijazna do držvljanov in bi nam pomagala?! Zakaj je vedno v semaforiziranih križiščih, ko se vanj postavi policist in ureja promet, totalen kaos? Zakaj na avtocestah v zadnjem letu nisem videl skoraj nobenih policistov. Videl pa jih bom tam, kjer bo tabla 50km/h in to ob 2. uri zjutraj! Več policistov na ceste, da bodo s svojo prezenco naredili svoje!

In ja, razpizden sem, ko je vedno za vse kriv samo alkohol in pa hitrost. In da ne govorim o tem, da nas letos sneg ne bo presenetil, ker je vse pripravljeno! Kolone in gužva, ki je bila včeraj na cestah, verjetno povesta dovolj!

Hitrost in alkohol ne ubijata! Ubija človek in njegova narava. Hitrost in alkohol samo pripomoreta k temu. Kot tudi njegova nezbranost in vse ostale razmere na cestah!

Objava Policijska akcija – Hitrost – počasneje je varneje originalno objavljena na had blog.

Žur z razlogom, ki ga organizira Simobil že šesto leto zapored, sem do sedaj vedno zamudil – enkrat je bil razlog, da sem bil na morju, drugič je bila prevelika gužva in se mi ni dalo čakati, pozabil na to… Vendar sem vsako leto bral same pozitivne vtise iz tega dogodka. Letos sem odločen da mi bo uspelo priti. In tudi letos bo za “razpoloženje” skrbel DJ Umek.

Smisel tega dogodka, ki vsako leto pritegne množico ljudi je tudi v zbiranju donacij za društvo Beli obroč. “Vstopnina” na dogodek je en SMS s tekstom BELIOBROC na 1919 (s katerim nameniš 1€ društvu). Varnostniki na prireditvi bodo pregledovali povratna sporočila, zatorej že prej donirajte, da ne ostanete zunaj.

Zakaj jaz podpiram to akcijo? Ker rad podpiram dobre ideje. Ker rad podpiram ljudi, ki pomagajo drugim in ne služijo na njihov račun. Ker se mi zdi prav, da ljudje pomagamo, vsak na svoj način, tistim ki imajo manj, oz. tistim ki nimajo enakih možnosti, kot jih imamo sami. Ja, rad pomagam…

Se vidimo!?

Objava Žur z razlogom in donacija za Beli obroč originalno objavljena na had blog.

Ker imam v “zbirki” že precej domen ( ronikordis.com, hadblog.com, viralna.com, appleday.org, berry.si, itd…) bi si seveda želel imeti tudi had.com. Vendar lastniki pričakujejo zanjo $795K. Kar mi nariše nasmeh na ustnice in izbriše misel na to domeno.

Sam sicer verjamem da je domena vredna toliko, kot je nekdo pripravljen zanjo dati. Kajti domena brez vsebine ni vredna skoraj nič, razen “typo” domene, domene ki jih napačno napišeš in priletiš na “landing page” poln oglasov lahko prinesejo nekaj oglaševalskega denarja.

p.s.: če se najde kakšen dobrotnik, pa tudi ne bom imel nič proti!

Objava Domena had.com – cena $795K originalno objavljena na had blog.

“Life, like poker, has an element of risk. It shouldn’t be avoided. It should be faced.”

Edward Norton

Objava Misel dneva – Edward Norton originalno objavljena na had blog.

Prvotno objavljeno v reviji Gloss, in točno pred tremi leti tudi v blog zapisu MiNeR. Drugačni časi so bili in druge stvari so nas navduševale!

Nebo so prekrile prve zvezde. Zvok avtomobilov prekine tišino noči in barve luči režejo temo. Na enem od ljubljanskih parkirišč čisto blizu centra mesta se zberejo MiNeRji – midnight neon racers. To so fantje in nekaj deklet, ki veliko prostega časa namenijo svojemu avtomobilu in njegovim izboljšavam, tako zunanjosti kot samemu motorju avtomobila. Prepoznavni so po različnih osvetlitvah podvozja in po atraktivnem izgledu. Po avtomobilih, ki pritegnejo pogled, in privabljajo policiste. Pritegnili so tudi mene, dolgo sem jih samo opazovala, a hotela sem izvedeti več. Ni bilo preprosto, pa vendar mi je uspelo doživeti dirko, kot sem jo poznala le iz prizorov v filmih, ko je dekle stopilo med dva avtomobila, prijelo v roko rutico, ki jo je imela pred tem zavezano okoli vratu, in ko je rutica spolzela iz objema njenih prstov, se je dirka začela.

Noč postaja vse bolj hladna. Pa vendar hladu ni čutiti, saj je v zraku dovolj adrenalina, ki pošteno požene kri tudi po mojih žilah. Na parkirišču je le v nekaj minutah zbrana množica privržencev nočnih dirk. Po dogovoru z vodjo, se fantje in dekleta vsedejo v avtomobile in se v koloni odpeljejo do domenjenega mesta dirke. Par policistov mirno opazuje kačo avtomobilov, ki se počasi pelje mimo njih. Na obvoznici vozijo po predpisih. Ni divjanja, kot bi bilo pričakovati, in ni nepotrebnega izzivanja usode z ostalimi udeleženci v prometu. MiNeRjem ni pomembno, da so najhitrejši na avtocesti, ali da se najhitreje peljejo čez mesto, njihov smisel je v tekmovalnosti, tekmi med dvema avtomobiloma.

Med vožnjo do prizorišča dirke mi dolgoletni MiNeR razloži nekaj o zgodovini dirk drag race pri nas. »Vse se je menda začelo pospešeno dogajati po premieri prvega dela filma Fast and Furiuos. Prve dirke drag race so bile organizirane na manj prometnih cestah v bližnji okolici Kamnika in Kranja. Pa vendar policija ni imela posluha za te stvari, celo preganjali so nas. Spomnim se dogodka, ki se je zgodil lani v Kamniku. Množica ljudi je čakala, da bosta prva dva avta zapeljala skozi startno črto. Ravno takrat pa se je pripeljalo šest policijskih avtomobilov in iz njih so poskakali policisti. Zasedli so progo in legitimirali vsak avto, ki je peljal mimo. Namesto dveh avtomobilov pa sta se s starta po cesti, kot v posmeh policistom, popeljala dva fantka na kolesih. Smeha je bilo dovolj za cel večer, ampak od dirke pa ni bilo nič.«

Pripeljemo se do mesta, kjer naj bi se odvijal nocojšni drag race. To so ponavadi zapuščene ceste, kjer skoraj ni prometa, in kjer je poskrbljeno tako za varnost gledalcev, kot tudi tekmovalcev. Cesta, ob kateri se ustavimo, je nedaleč stran od ljubljanske obvoznice, zavita v rahle nočne meglice in obsijana z uličnimi svetilkami. Spremljevalni avtomobili se ustavijo ob cesti, luči ostanejo prižgane. Ne ovirajo prometa. Pogled na uro. Kmalu bo polnoč. Preko CB postaj fantje še zadnjič preverijo, ali so kje v bližini policisti, da bi v primeru racije vsi lahko pravočasno zapustili mesto dirke.

Nastopi vrhunec večera. Na siv beton se s kredo nariše bela črta in za črto se postavita dva avtomobila. Nocojšnja prva tekmovalca sta pripravljena na start. Izmeri se razdalja četrt milje, to je 402 metra, in tam se postavita dva merilca, ki sporočata rezultate voženj. Čas je za prvi preizkus moči avtomobilov in adrenalina voznikov, prav tako gledalcev. Med avtomobila se postavi starterka, dekle, ki z zamahom roke, da znak za prvi start. Prizor me spominja na film Briljantina, kjer je Olivia Newton John stala med avtomobiloma, in kjer je John Travolta preizkušal moč svojega črnega jeklenega konjička. Zasliši se hrup motorjev, ki prerašča v rohnenje, in kot raketi se avtomobila odlepita od startnega mesta. Zastane mi dih. Dobesedno obnemim. Zdi se mi kot bi sanjala. Zdrami me šele eden od MiNeRjev, ki mi začne razlagati, da se prestave menja pri blokadi motorja, zato imajo tekmovalci odstranjeno elektronsko blokado in dodatno tunane motorje (znižne glave motorja, spremenjene čipe, ki skrbijo za vbrizgavanje in delovanje motorja). V avto se vgrajujejo različni turbo polnilci, ki povečujejo moč motorja. Najbolj privrženi si vgradijo v avto NOS (nitro oksid), ki v trenutku avtomobilu doda moč 50 konjev ali več, odvisno od avtomobila.

Prav tako imajo izboljšane izpušne sisteme in vse mogoče dodatke. Pogled na te avtomobile je res razburljiv. V človeku prebudi tisti del njegovega skritega občutka po hitrosti, tisti, katerega se bojimo. Pogled je adrenalinski. Avtomobila sta že na polovici proge in v temi se vidijo samo njune luči. Še par metrov in prvi zmagovalec je znan. Pripeljeta se nazaj na start. Sledijo čestitke, tudi naključnih gledalcev. MiNeRja zamenjata progi, da ne bi bilo pritožb, in avta še enkrat oddrvita proti liniji, ki loči zmagovalca od poraženca. Zmaga spet isti avto. S tem postane zmagovalec prve dirke. Na startu pa se že pripravljata naslednja dva. In tako drag race traja toliko časa, dokler so avtomobili, ki si želijo pokazati svojo moč, in dokler so spretni vozniki, ki želijo sprostiti svoj adrenalin. Avtomobili so različni. Najmočnejši v današnjem večeru ima preko 400 konjskih moči in je prav eleganten v soju luči. Avtomobili, ki so ta večer prišli na dirko so bili vseh vrst in razredov. Pojavili so se privrženci Hond, ki v svetu dirkanja zavzemajo posebno mesto, saj so le ti avtomobili najbolj prikladni za predelovanje. Prav tako pa ni manjkalo Renaultov, od Clia, Megana, do Renaulta 11 in R5. Seveda pa ni manjkalo predstavnikov italjinskih športnih avtomobilov Alfa Romeov.

Ampak, da ne boste mislili, niso vsi avtomobili takšnega razreda. Med njimi sta tudi vzdržljiva katrca in pa legendarni hrošček.
Zanimiv je podatek, da mora biti vsak dodaten del na avtomobilu, ki se razlikuje od originala, homologiran. Kar pomeni, da je potrebno za hitre užitke dobiti ustrezne certifikate. V tem se Slovenija razlikuje od večine držv, kjer avtomobilski privrženci nimajo problemov z birokracijo.

Lansko leto je bilo v Sloveniji organiziranih kar nekaj legalnih dirk drag race. Pomemben podatek je tudi to, da je Slovenec na hrvaškem drag prvenstvu dosegel prvo mesto. Število nelegalnih dirk je vseeno večje, kar 1:100. To preprosto pomeni, da se fantje rajši srečujejo ponoči, v zavetju noči, kot pa da pridejo in javno razkazujejo svoje avtomobile.
Bistvo vseh dirk drag race je, da so organizirane, varne, da na njih ne pride do poškodb. Udeleži se jih lahko vsak, in vsak ima možnost, da se v noči dirke spremeni v zvezdo večera in pokaže, kako zmore obvladovati konje svojega avtomobila.

Zato se nikar ne prestrašite, ko na cesti zagledate avto, ki ima osvetljeno podvozje, ali odbijače do tal. To ni novodobni Mad Maxi, ampak avto fanta, mogoče celo dekleta, ki ljubi moč motorja v svojem avtomobilu, hitrost, adrenalin, ki ljubi nočni drag race. V tej eni noči pa sem ga po svoje vzljubila tudi sama. Naj samo še namignem – če sta mogoče katerega od bralcev zamikala moč avtomobila in adrenalin noči – vredno se je potruditi, pristopiti k fantu, ki ima avto, kot je opisan v tekstu in ga povprašati o teh stvareh. Mogoče tudi vam uspe, da mu vlijete dovolj zaupanja in vam izda lokacijo in čas naslednjega drag racea. Drugače pa, letos bo organiziran še en legalen drag race, pridete pogledat kako vse to izgleda v živo.

Objava Reciklaža – MiNeR originalno objavljena na had blog.