zivljenje.. zivljenje je kruto.. ne da ti tistega, kar imas rad, vzame ti tisto, kar ljubis in ti ostane le hrepenenje.. hrepenenje po necem, kar ves, da ne bi nikoli tvoje.. pa vendar mora zivljenje iti naprej.. preko ovir in zaprek, ki so tebi in meni postavljene..
vse preveckrat vsi samo jemljemo.. grabimo.. in s tem pozabljamo, da je treba tudi dajati.. mi smo nekaksni velikodusni slabici in tega ne zmoremo.. radi bi sluzili denar, vendar le po urah.. radi bi kaj zrtvovali, pa vendar ne sebe.. radi bi bili dobri, vendar sele jutri.. jutri bom.. jutri.. jutri.. geslo velikodusnih slabicev.. in ta jutri nikoli ne pride..
sam sem isti.. vedno samo odlasam.. vedno vsako stvar prestavljam in vedno vse odmikam, ker se bojim zivljenja.. lazje mi je bezati in kriviti druge za vse svoje napake, ki jih ni malo.. lazje mi je obtozevati nekoga da je kriv za to, kar se dogaja z menoj.. lazje, predvsem zato, ker znam manipulirati z ljudmi.. ker znam vedno zvaliti krivdo na nekoga drugega..
ampak.. svet je lep.. samo ce pogledam okrog sebe vidim srecne ljudi.. in potem pridem jaz.. in unicim vse tisto dobro.. ni mi vsec to.. dovolj imam.. spreminjanje.. pot je tezka.. lazje je spreminjati nekoga drugega, kot pa spremeniti samega sebe.. ce spreminjas sebe, unicujes stvari, ki si jih v dolocenem trenutku gradil.. ce spreminjas nekoga drugega, pa pokazes, da si samo se slabsi.. da resnicno bezis pred seboj.. sovrazim to..
zadnje case pa se zavedam dolocenih stvari.. vem, kaj je preblisk za to.. ker vem kaj se mi dogaja.. dogaja se mi nekaj cudovitega.. nekaj.. davno pozabljenega.. nekaj.. globoko skrito v meni..
zavedam pa se, da sem kljub vsem napakam ki sem jih storil v zivljenju dober clovek.. in vem, da je ta pot, po kateri stopam zdajle tezka in naporna.. spremenit 28 let.. utopija, bi marsikdo rekel.. pa vendar.. ce ne bom poskusil niti ne bom vedel, mar ne..
sedaj je cas da popravim se svoje zivljenje.. vse tisto, kar mi je imelo smisel, da spremenim in naredim iz sebe osebo, ki bo dostojna.. in ki bo ponosna nase.. mogoce nisem dovolj mocan.. mogoce pa sem mocnejsi kot mislim.. moje zivljenje je podobno sanjam trenutno.. tako nezno in lepo je.. pa vendar je moje zivljenje tudi izven tega.. pot po kateri grem bo polna preprek.. ce bom zaupal sam vase.. in ce bom imel nekje soncka, ki mi bo v tezkih trenutkih pomagal, potem bom cilj dosegel.. ne bo pomembna samo pot.. ampak koncni cilj.. da se bom lahko zopet sam sebi nasmehnil in ugotovil, da sem dober clovek..
In ja. Uspelo mi je takrat. Naredil nekaj iz sebe!
wow, čestitke!. tole pa je konkretna poglobitev sam vase. Mislim da veliko ljudi do tega zazrtja vase sploh ne pride. Å e manj jih dojame, da so za svoje življenje odgovorni sami in da lakho z njim nareidjo čsito vse, kar želijo. Naj ti sonček sije še naprej
dano ti je natanko toliko, kolikor lahko preneseš. nekega dne se resno zamisliš nad življenjem, ko pade kaplja čez rob neskončih misli in dvomov. pot do popolnosti ni enostavna. v primeru, če je ravna in dolgočasna, nam ne paše, če je trnava in strma, pa tudi ni v redu. dokler v življenju delaš po svoji vesti, je vse ok. a to le takrat, kadar je tvoja zavest tesno povezana s tvojimi instinkti. zato pravim, prepusti se toku življenja in ne skrbi, kako postati boljši. za svoja leta si itak soliden. na koncu poti stojiš takrat, ko si se sposoben ozreti nazaj in obenem sprejeti, kar te čaka v prihodnosti. na pot do superiornosti stopiš v trenutku, ko se zaveš resnice tega sveta in ga lahko obenem opazuješ s sarkastičnim optimizmom. :P
za svoja leta sem soliden :) madonca.. za svoja leta sem super :) sicer pa clovek sam vedno strmi k tem, da bi bil boljsi.. pa vendar se boji te poti, ki se odpira pred njim.. le zakaj? mogoce, ker sam v sebi ni preprican, da je sposoben narediti korak naprej.. ker si ne zaupa.. in potem okleva.. stopis.. gres.. pades.. se poberes.. in gres naprej.. in uspes.. samo verjeti je treba v svojo voljo.. in moc svoje volje..
cista zmaga :)
Hja!
Si me kar presenetil s svojo izpovedjo.
Moje mnenje je pa takšno:
Ljudje smo, kakršni smo. Ni nas mogoče spreminjati. Ne sebe, ne drugih. In vsakršno tako početje bi bilo jalovo. Iz takšnega početja se razvijejo prepiri in sovraštva. Do drugih ali do sebe. Kar nam je narediti v življenju je to, da delamo kompromise. In drugi so z nami zadovoljni, ko se v tem znajdemo, mi smo zadovoljni z drugimi, ko nam to v enakem vračajo. S parterji je pa tako. Eni znajo, drugi ne znajo. Izberemo si zmeraj tistega, s katerim najlaže in najhitreje najdemo kompromis.
it never rains but it pours ;)
it never rains but it pours ;)
za vsakega se začne, slej ko prej.
ugotovi, kaj počneš na Zemlji, zakaj si se pravzaprav rodil in zagotavljam, da boš postal celovit :D
Pošten post…
No fino, še leto ali dve pa upam, da mene tud zadane takale osebnostna klofuta :D
Sicer se je pa zazret vase in si priznat napake en največjih dosežkov… in večina tega ni sposobna oz. nekak se ni sposobna s tem spopadat.
Pravijo da je življenje kot “omara”. Naredi genaralko, zmeči ven stare cunje in boš dobil prostor za nove lepše v katerih boš lahko bolj užival.
Pa čimveč lepih in iskrenih doživetij želim…
pozdravček ;)
hm, zanimivo, da vsi to “preobrazbo” jemljejo kot nekaj pozitivnega. nekaj, za kar je treba Hadu čestitati. ali ste ob tem morda pomislili, da se lahko kot posledica hadove preobrazbe zgodi nekaj nenavadnega, kot na primer to, da ugotovi smisel v življenju, zbriše vaše komentarje iz svojega bloga, ga zapre, odklopi (adsl) in za vedno odide iz vašega življenja? ali bi tudi to jemali za dobro? človeku se čestita takrat, ko se poroči, dobi novo službo, kupi nov avto, ko pa ugotavlja, kaj počne tukaj, se mu samo stoji ob strani.
se opravičujem :evillaugh: