Tunizija – Djerba

Pa sem koncno prisel nazaj iz Djerbe – Tunizija. Verjetno me ni nihce pogresal, razen par rozic, ki so bile potrebne zalivanja. Po poletu z letalisca sem se pocasi umiril. Na avionu zacel brati Angels&Demons, ki sem jo skoraj do konca tudi prebral in jo vsem priporocam. In potem zopet letalisce, ki pa je bilo povsem nekaj drugega kot pa tisto, s katerega smo vzleteli. Cudovita zgradba, cista, osvetljena nas je pricakala in potem smo se skobacali na avtobus, ki vozi preko vseh omejitev in se na njem pocutis kot vreca krompirja, ki nas je dostavil do hotela. Presenecen, ker je bil hotel na prvi pogled super, pricakoval sem itak kaksno luknjo, kot ponavadi in ze smo leteli vsak v svojo sobo. Dobila sva sobo s pogledom na cesto, namesto na morje in sva sla do recepcije, da taisto stvar spremenijo. Ampak seveda bi oni za to zahtevali za 7 dni se skoraj 150 eurov :) Sva se potolazila, da mogoce je pa vseeno ok, ce imava pogled na kamele. In potem pride jutro. Vrocina, preko 35 stopinj, hladna voda v hotelskem bazenu, vecinoma starejsi ljudje v hotelu in par animatorjev, ki so bili vse prej kot le to. Sprehod do morja je odkril, da ni hotel 25o metrov oddaljen od njega, ampak prej 750 metrov. Ampak to se da preziveti. Seveda sem se skrival pod sencnikom, da me ne bi ze prvi dan prevec zapeklo in tako pocasi odkrival lepoto zimskega sonca :) Posebna stvar Tunizije je, da ne podpira CLIP-a, oz. da ti ne izpise telefonske stevilke osebe ki te klice na GSM in se potem pocutis na pol gol. Kot druga stvar je to, da je nemogoce klicati iz Tunizije, ampak na to smo bili opozorjeni. Sprehod po hotelu je odkril nacin njihove gradnje, namrec 3 leta star hotel je bil ze precej nacet in precej unicen, ampak zarek sonca mi je prinesel pogled na racunalnik z dostopom do interneta, sam sem imel s seboj laptopa za vsak slucaj, ce bi imeli mogoce WLAN, no ja, lepo je imeti taksne misli, da ne zaidem predalec, tisti racunalnik z internetom pa na zalost ni deloval, kajti imeli so pokvarjeno linijo in tako sem bil cel teden brez neta! Ne morem verjeti, da sem prezivel, sicer v mukah, ampak sem.
Ljudje so prijazni in hocejo ti vse prodati, kar pa zame ni nic navdusujoce dejstvo. Nimam casa da se pregovarjam in pogajam za ceno, pac imam navado da povem koliko dam in od tega ne odstopim in potem je bila Barbka razocarana ker nisem dobil tabureja, tako da imam naslednji teden nalogo, da ga kupim :)
Animatorji v hotelu so bili sami sebi namen. Niso tocno vedeli kaj pocnejo tam in privoscili so si neslane sale z gosti, kar pa mi je zadnji dan prekipelo in sem mu na kratko povedal, da sem jaz gost in da me lahko naslavlja z Mr. ali pa Sir in da naj si zapomni, da nisva skupaj krav pasla. Od zacudenja se je kar nekam skril in prav tako vsi ostali so bili povsem zacudeni, ampak men je bilo dovolj njihovega obnasanja. No ja, res je, malce huda reakcija, ampak ocitno bi to moral narediti prvi dan in bi imel mir.
Hrana. Precej okusna, sicer vse z njihovimi zacimbami, ki jih nismo navajeni, ampak se jih hitro navadis. Predvsem pa njihovi kolacki. To bom sedaj pogresal doma :)
Cene. Precej visoke za njihov standard. V hotelu je CocaCola 2 Dinarja, kar je 320 sit. In obvezna napitnina 1 Dinar. Tako, da lahko prezivijo brez problema. Itak pa te na vsakem korako preganjajo za jahanje konja, kamele, voznjo z kocijo, voznjo s skuterjem, jetom, ali pa cim tretjim, cetrtim.
Sisa. Super stvar. Okus jabolke je zakon, ceprav tudi marelica ni slaba. Njihov tobak je precej lahek, tako da ni prisel v upostev. Hasisa pa ni sploh :)
Sopotniki. Zanimivi. Navezala par kontaktov in nasploh smo bili dobra druzba, ki se pac vsak po svoje razlikuje. Pa se z otroci sem se igral, se posebej z Nejcem :)

Sedaj pa moram pregledati se vse fotkice in ostale spomine, ki so mi sedaj usli iz glave, tako da vse ostalo se sledi :)