Sovrazim ta dan, ljudi ki nosijo svece na grobove, ljudi ki kupujejo cvetje in zasipajo grobove z njim. Sovrazim ta dan, ki je povsem enak kot so vsi ostali dnevi, le da ljudje ta dan se spomnejo vseh mrtvih. In potem cez celo leto gledam ravno taiste grobove, ki imajo sedaj najvec roz in sveck in ponavadi na njih ne gori nobena svecka. In zenske pridejo pokazat najnovejse plasce, ceprav jim ni narava najbolj naklonjena, ker je prevec toplo za “pelc montle”. In ta sivina, ki se prikrade v ljudi, ko zacnejo razmisljati o dolgosti nasega zivljenja, se mi zdi popolnoma nesmiselna. Smrt je novo rojstvo, je nekaj lepega in ne nekaj koncnega. Zakaj se bojimo stvari, ki jih ne razumemo in zakaj se obremenjujemo z neraziskanim, neodkritim? Je to nase zivljenje, ali pa samo plod krscanstva?!?
Sem sel vceraj ponoci na pokopalisce, da sem pofotkal osvetljene grobove. Bilo je mirno, spokojno in prazno. Megla in veter. In obcutek tisine je bil povsod prisoten, ceprav je bilo v zraku vse drugo. Ampak to je ze neko drugo poglavje :)
lustne fotke, ampak na prvi pogled zgleda kot reunion kaksega satanisticnega kulta ;)
kar pa se tice praznika drugace, izhaja iz dosti pred krscanstvom. Ze grki so imeli povezavo kulta smrti in karnevala (varianta halloween), kjer je slo za simbolni prehod, rojstvo, smrt in te scene, iz cesar je potem v toku “civilizacije” nastal danasnji praznik, ki je obdrzal morda bolj formo kot vsebino. Tko da se danes folk hodi kazat, vazit in druzit po pokopaliscih, ne pa vec tolk zarad osnovne stvari, zarad katere je pranik nastal. Zarad mene ce se me noben ne bo spomnil cez leto, je tut na ta praznik cist odvec ;)
tocno to je moj point.. ne steje kdo se te spomne po smrti.. steje kdo je ob tebi v zivljenju :)
ni bilo nic satanisticnega :) je pa bila huda megla..
Tudi meni so všeč fotke. Rdeče, ki te ljubim, rdeče …
bojimo se tistega kar smo že doživeli. mislis da še smrti nisi doživel =)
so true…