Kje je meja zaupanja in nezaupanja? Kje je meja, ki je clovek ne sme prestopiti? Je to zgolj fizicno dejanje, ali pa je meja tudi vse ostalo? Misli, besede, domisljija ali se kaj drugega?
Zakaj se sprasujem o tem? Ker razmisljam o dolocenih projektih, ki sicer ne bi imeli fizicnega stika z ljudmi, ampak vseeno nisem naletel na odobravanje pri boljsi polovici. Njen strah, oz. nezaupanje, glede na poznavanje moje preteklosti in njena domisljija, ki gre svojo pot, sta premocna. In potem sem jaz tisti, ki se sprasuje, do kam gre lahko clovek, oz. kaj je meja?
Hm :evil:
V Ljubljani se zapirajo trgovine in ljudje jih objokujejo na družbenih omrežjih
Vsakič, ko se v Ljubljani zapre kakšna trgovina, se na družbenih omrežjih zgodi skoraj identičen scenarij. Ljudje so…
jst sm pa pričakoval kej Pearl Jamovskega….
state of love and truuuuuust….. :-)
la laaaa…la lal laaa…
ttt tt ttt tt…
:-)
sem si tudi jaz prepeval ta komad zraven :)
Če prav razumem, potem bodi komentar vmesen, če ne … jebi ga: mislim, da je pri vsaki zadevi osebni stik zelo pomemben. Mislim, da celo povod za zaupanje …
meja je subjektivna, zaupanje pa še vedno temelj za dolgotrajno vezo, pri kateri ima prste vmes ljubezen