Prav zanimivi so cetrtki, ko se dobi stara klapa, prijatelji se iz otrostva, na pivu (ok, da ne bo kdo rekel, na Orangini, Coca Coli (ce jo imajo), Pepsiju in ostalih pozivilih) in padajo modrosti iz preteklih zurov, let in obujanje spominov na to, kako nam je bilo lepo. In predpriprave na rojstni dan Milana, ki bo kmalu dopolnil 30 let. A bo padla striptizeta, ali pa mogoce prostituka, ali pa mogoce kaj drugega (moja ideja je bila, da mu nabavimo trugo za avto, karavana, ampak to cisto ta pravo trugo in mu jo namontiramo na steho). Idej je itak neskoncno, on pa si zeli samo nove pohodne cevlje :) In danes je bila tema o preteklih zurih, ki so se dogajali v zgodnjih 20 letih (vsi smo priblizno iste starosti) in pobruhanih vecerih in zamasenih odtokih v banjah in umivalnikih. Absurdno je, da so se hoteli sosedi od Grega preseliti, ker so imeli dovolj 14 dnevnega zuranja (starsi bili na morju) in niso vec prenasali nasih vecernih napevov (kantavtorji s komadi Velikega imam in Mat kurba Eva). In ko se spomnim tistih dogodkov, se mi skoraj prikradejo solze na oci, ampak zaradi smeha in stvari, ki so bile dozivete. Zvonjenje ob 4 uri zjutraj, ker smo potrebovali prevoz do diskaca in iskali prevoz, pa se nas je Milan usmilil in zapeljal. Razbitja njegove stoenke ob 5 uri pred blokom in iskanje odpadnih delov po avtoodpadih po Radecah in Litiji. Klepanje avtomobila ob 8 uri, ko smo spali v avtu in vseh policijskih kontrol v enem veceru. Moj rekord je bil 4 kratno pihanje v enem veceru in vedno je bilo 0,0. In policisti mi niso verjeli, da nisem konzumiral nicesar. In kmalu pride necakov rojstni dan, ko sem sesul (nevedoc) Mini Morrisa, ki sem ga obozeval in zaradi njega zacel jesti ribe in sir (ja, bil sem vegetarijanec, ko mi je babica (zlata itak) obljubila 1000 DEM, pa sem se prodal za denar, no ja, bili so se drugi vzroki, ki pa niso pomembni). Kmalu bo uff.. 11 let od takrat, pa je ta avto se vedno moja zelja! In obstaja samo ena slika mojega Minija! Prav pogresam ga in sem si obljubil, ko bom velik in bogat, si ga bom kupil in ga sam restavriral. Ampak vedno je premalo casa za to in volje tudi zmanjkuje! Ampak zelja se vedno gori. Cez natanko mesec dni bo revival zur v spomin na te case in potrebujemo ideje, kaksen naj bo ta zur. Naj bo navadna pijanka ali pac samo spomenik na stare case, ki bo za vedno ostal, tako kot vsi ostali spomini, ki jih clovek skozi svoje zivljenje spleta in odkriva vedno znova nove razseznosti cloveske neumnosti in neumornosti. Ja, zivljenje gre naprej, resnicni prijatelji pa ostajajo in prav pase si sprostit misli vsak cetrtek, ko se druzimo! Najboljse pri vsem je to, da smo v tem casu odrasli, postali ljudje ustroja v katerega te zapelje zivljenje, ampak nase misli in ideje se niso spremenile niti za malo, ampak se vedno ostajamo isti neukroceni mulci, ki so skupaj noreli in spicili razne oslarije. Vesel sem, da to zivim in da so taksni ljudje ob meni na poti. In ponosen sem, da jih lahko, kadarkoli, ko jih potrebujem poklicem in mi pomagajo!
p.s.: ce bi sel se enkrat tole pisat, bi napisal drugace :evil: ampak naj bo zapisano. Sicer pa itak pripravljam ze dalj casa, daljsi zapis nasih dogodivscin od Kavrana, Strunjana, vseh koncertov (hahah, menedzer sem bil) in vseh zurov v zakloniscu! Upam, da mi uspe!
