Cudovit kraj, ki pred sezono ponuja veliko pocitka, uzivanja na obali, cudovitih izletov, hotelov po relativno ugodnih cenah in pa prijaznih Italijanov. Sicer jih sovrazim, kajti njihovo obnasanje je povsem nek drug svet, ki ga sam poznam, pa se je vseeno treba navaditi taksnih stvari in jih preziveti, ce gres k njim. Zdajle gremo na ogled San Marina, popoldan nas caka ogled polo tekme na obali in zvecer obiska kaksnega zanimivega kluba, ki jih Rimini premore precej.
KLIK
Po slikah se vidi, da je pri nas slabo vreme!
tudi pri nas ni najboljse.. ampak se da prezivet :evil:
Osebno se mi Rimini ne zdi neka fina lokacija za oddih, za žur je druga pesem. V pred- in posezonskem času verjetno dobro služi kot prvo, vendar je voda in vreme premrzlo za neke hude užitke na plaži al v vodi. Kar pa je najhuje v Riminiju pa je to, da je čista industrija. Ležlniki en do drugega, vsak hotel ima privatno (cca. 50 metrov dolgo) plažo, z ostalih te hitro spodijo, da si zmočiš kaj več kot kolena morš prehodit par sto metrov… Sicer pa ni toliko pomembno kje si, pač pa, s kom si ;)
[…] Dolgo casa sem potreboval, da sem uredil fotke iz Riminija, ampak mi je uspelo. In spodaj si lahko pogledate se drug pogled na turisticni kraj. Kjer pa ni duha o turizmu, je pa velika mera dobrega okusa in se vec skrbnih rok, ki so to ustvarile. Prav zanimiv je bil pogled na ulico, ki je povsem drugacna od vseh ostalih in je polna energije in cudovitih barv. Ceprav je bilo dezevno vreme, je ta ulica pricarala sonce, skoda, da ni bilo njenih stanovalcev na cesti, kajti verjetno so zanimivi. […]
[…] Med razmisljanjem, kako preziveti soboto, se mi je porodila ideja, da Slovenci poznamo Grcijo, Turcijo, Tunizijo, da skocimo cez vikend v Cannes, ali Rimini in ostale drzave precej boljse, kot pa samo Slovenijo. Ce pa samo malce pomislimo, kako cudovita je Slovenija in kaj skriva, potem je bila odlocitev, kam v soboto, precej preprosta. Pot pod noge, oz. skok v avto in na pot. Od doma do Kranjske gore, kjer sem med voznjo izvedel, da bo cesta cez Vrsic zaprta ob dolocenih urah, sem porabil manj kot uro. Cesta je bila povsem prazna, kot bi se ljudje skrivali pred dezjem, ki naju je spremljalo del poti. In prvi postanek v Jasni , kjer sva obcudovala pogled na zasnezene planine in paglavce v jezeru. Vzpon na Vrsic je z avtom povsem preprost, ni pa tako preprost za vse kolesarje, ki vsakodnevno delajo to turo (torturo, ce kdo tako prebere). Ustavila sva se pri Ruski kapelici , ki so jo letos prenovili in je opomin na prvo svetovno vojno in preko 300 mrtvih ruskih vojakov , ki jih je zasul plaz. Pot proti vrhu Vrsica je bila cudovita. Sneg ob cesti bo verjetno ostal do avgusta in pa plazovina , kjer je narava pokazala svojo moc. Na vrhu Vrsica pa vse pripravljeno za sprejem kolesarjev. Cesta proti izviru Soce je bila zahtevna. Predvsem zaradi vseh kolesarjev in motoristov, na katere sem moral paziti. Vendar izvir Soce je poglavje zase. Pot do samega izvira je precej zahtevna in predvsem me je motil cel kup Italijanov in Italijank, ki so v visokih petkah lezli po kamnih in skalah, ki so bile povsem mokre in tezko prehodne ze v supergah. In potem se sprasujemo, zakaj prihaja do nesrec v nasih gorah! […]
[…] letovišče, približno 100 kilometrov oddaljeno od Slovenije v smeri proti Benetkam. Tako kot Rimini, je tudi Lignano tipično turistično mestece, z neskončno dolgo plažo, z množico hotelov in […]