Po dolgem casu sem se peljal skozi Radlje. Kraj, ki ga clovek ne obisce ravno pogosto, razen, ce se pelje tam mimo. In tocno taksnega sem imel v spominu, kot se je odprl pred menoj.
Kraj, kjer sem dobil obcutek, da se je cas ustavil. Da me je neznana kozmicna sila vrgla vsaj 10 let nazaj v preteklost. Zakaj, se sprasujes?
Moral sem se ustaviti in zadihati njihov utrip zivljenja. Sedel sem v gostilno in narocil CocaColo in opazoval ljudi. Zenske, barocno zaobljene, s sirokimi boki in velikim oprsjem, kjer jim oblacila niso pomembna, prav tako tudi ne licila. Moski, kot iz starih filmov, s cigareto med ustnicama, ki si narocijo deci domacega za 100 sit. Tudi cena CocaCole je bila smesna, 250 sit. Kraj, kjer ni pomembno hitenje in roki in minute, ampak kraj, kjer si ljudje vzamejo cas in se pogovorijo ob cesti, kjer je dnevno obvezen obisk mesnice in potem deci domacega. Bojeval sem se z obcutkom, da ne pripadam tja in lahkotnostjo zivljenja v njem. Kot da bi mi nekdo odpihnil vse probleme in tezave tega zivljenja v trenutku. Seveda sem se moral se enkrat peljati cez Radlje in ze na zacetku kraja opazil Inino bencinsko crpalko, ki je ze zelo dolgo nisem visel pri nas. Hise polne roz, z negovanimi tratami pred njimi, vendar se pri hisah opazi, kdaj so bile grajene. Tako nekako, kot se spomnim otrostva in socialisticnih casov v katerih sem odrascal. Zelo urejena cerkev in njena okolica pricata o tem, kam zahajajo ljudje ob nedeljah in kjer se verjetno dogaja veliko socialnega zivljenja. Zanimivi obcutki in radovedni pogledi starejsih ljudi, ko sem se sprehodil s fotoaparatom.
Pa vendar sem moral naprej. V “moj” svet. Svet hitenja in rokov, svet, kjer stejejo minute in se besede menjajo preko elektronskih medijev. Svet, katerega smo si sami izbrali. Verjamem, da se bom se vrnil v Radlje, ce ne drugace, da obcutim spet to lahkotnost zivljenja, ki sem jo zacutil tam in se sedaj razmisljam o njej.

p.s.: moje mnenje in videnje Radelj, ki pa se lahko dejansko razlikuje od zivljenja prebivalcev

KLIK

6 Responses to Radlje ob Dravi

  1. Andrej says:

    Zelo zanimiv opis :). Nisem iz Radelj, sem pa obiskoval OÅ  Radlje, živim kakih 9 km vstran. Z marsičem napisanim bi se kar strinjal :).

    LP

  2. ju-nov-hu says:

    No,to,to je že blizu tistemu,kar sem ti
    hotel sugerirati ob tvojem fotopisu iz slikovitega
    posočja…
    Takile “spejsd aut” kraji,kar se mene tiče,so še bolj
    zanimivi,kot trendi kič a’la Kobarid et cetera.
    Pohvalno,kakopak!

  3. Vesna says:

    Hmmm… Ja, Radlje imajo dušo. Ampak ne, ko moraš živeti tam. Oz. v bližini. In si vajen drugačnega sveta. Mene je kar zvijalo, ko je bilo treba v Radlje po nakupih. Razen pekarne, mesnice in gostilne… Težko sem se znašla tam. Je pa lepo za sprehode. Sam center. Če se pa sprehajaš bolj v notranjost, prosti Dravi, tam pa se že preveč pozna modernizacije in hiše, ki so zrasle iz danes na jutri. Pa še preskok je velik. V eni ulici si desetletja nazaj, v drugi pa že v “kvazi” sedanjosti.
    Ja, ampak si mi vseeno vzbudil malo nostalgije. Ta vikend…

  4. Jernej says:

    Ma ne pretiravaj, bla, bla… Za vsak tako velik slovenski kraj bi lahko kej tacga napisu, a ne?!? :) …zadnje 3 vikende bil tam…

  5. had says:

    p.s.: moje mnenje in videnje Radelj, ki pa se lahko dejansko razlikuje od zivljenja prebivalcev
    :)

    jaz sem jih dozivel tako.. ti pa verjetno drugace.. pa ne zivim v velikem mestu.. ravno nasprotno..

  6. […] Gasper mi poslje sporocilo, da se je odlocil da gre s svojo brutalno Cupro s 300KM poskusiti sreco in avto naDrag v Varazdin. Odhod iz Ljubljane je bil ob 3:15. Dezevna noc, ki ni obetala nic dobrega. Jaz sem ga cakal na Trojanah in razmisljal, ce me sploh vlece v dezeven dan, ko bi lahko doma v postelji mirno sanjal in uzival noc. Vendar je moc adrenalina in hitrosti bila vecja. Ko me pobere na Trojanah sem videl njegovo zalost v glasu, ko ni bil preprican v vreme. Voznja je glede na dezevne razmere in na njegove semi slick gume potekala precej upokojensko, ampak zgodaj zjutraj je bilo to povsem prijetno. V okolici Maribora so strele parale nebo, vendar pogled proti Ptuju in naprej je kazal vsaj malce drugacno podobo. Nekje dalec zadaj se je namrec nekaj oranzno svetilo. Upala sva, da je to res sonce. Prehod skozi mejo, kjer so zaspani cariniki opravljali svoje formalnosti in voznja po hrvaski strani je minila hitro. Z eno opazko. Hrvaske ceste so v razsulu, srecni smo, da imamo taksne ceste, kot jih imamo. Hiso so brez fasad, vsakih 20 metrov je gostilna, kot da bi prisel nekam nazaj v cas. Deja vu! Prihod na prizorisce, kjer je bilo zbranih ze preko 40 avtov. Nekaj Slovencev je prislo ze prejsnjo noc in so uzivali v zabavi, ki so jo organizatorji pripravili. Izrazi na njihovi licih so povedali vse. Prihava vozila in voznja v bokse. In potem cakanje do zacetka draga. Seveda, nekaj sem pozabil omeniti. Vreme se je spremenilo in zjutraj ob 9 uri je bilo 26 stopinj, nikjer oblacka in sonce je dobesedno zgalo. Seveda so posledica danes zelo mocne. Dirka je potekala hitro. Ker so skoraj vedno ena in ista vozila, tudi ni bilo presenecenj. Razvrstitev po razredih in potem se je zacelo izlocanje. Najhitrejsi cas je dosegel Edo s svojim monstrumom Audijem RS2. Vmes so skakale hostese in sonce je zgalo. O samih razvrstitvah in razultatih ne bom razpredal, kajti jih ne vem. Gasper je na zalost za 2 tisocinki, po fenomenalnem startu in vodstu se na 250 metrih, izgubil proti golfu I. generacije. Tako, da je bilo zanj konec tekmovanja in sva lahko odsla proti domu. Cesta je bila suha in gume ogrete. Avto ima s svojimi 300 konji fenomenalne pospeske in “limanje na zic” je povsem obicajna stvar pri prestavljanju. Tudi pri hitrostih nad 180 km/h se obcutijo pospeski. Pri 240 km/h je avto stabilen in lahko vodljiv, edini problem je prevec trdo podvozje, kajti avto se malce prevec zvija in se cuti poskakovanje ob luknjah ali robovih asfalta. Sicer pa ta avto dobesedno “leti”. […]

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.