Po dolgem casu sem se peljal skozi Radlje. Kraj, ki ga clovek ne obisce ravno pogosto, razen, ce se pelje tam mimo. In tocno taksnega sem imel v spominu, kot se je odprl pred menoj.
Kraj, kjer sem dobil obcutek, da se je cas ustavil. Da me je neznana kozmicna sila vrgla vsaj 10 let nazaj v preteklost. Zakaj, se sprasujes?
Moral sem se ustaviti in zadihati njihov utrip zivljenja. Sedel sem v gostilno in narocil CocaColo in opazoval ljudi. Zenske, barocno zaobljene, s sirokimi boki in velikim oprsjem, kjer jim oblacila niso pomembna, prav tako tudi ne licila. Moski, kot iz starih filmov, s cigareto med ustnicama, ki si narocijo deci domacega za 100 sit. Tudi cena CocaCole je bila smesna, 250 sit. Kraj, kjer ni pomembno hitenje in roki in minute, ampak kraj, kjer si ljudje vzamejo cas in se pogovorijo ob cesti, kjer je dnevno obvezen obisk mesnice in potem deci domacega. Bojeval sem se z obcutkom, da ne pripadam tja in lahkotnostjo zivljenja v njem. Kot da bi mi nekdo odpihnil vse probleme in tezave tega zivljenja v trenutku. Seveda sem se moral se enkrat peljati cez Radlje in ze na zacetku kraja opazil Inino bencinsko crpalko, ki je ze zelo dolgo nisem visel pri nas. Hise polne roz, z negovanimi tratami pred njimi, vendar se pri hisah opazi, kdaj so bile grajene. Tako nekako, kot se spomnim otrostva in socialisticnih casov v katerih sem odrascal. Zelo urejena cerkev in njena okolica pricata o tem, kam zahajajo ljudje ob nedeljah in kjer se verjetno dogaja veliko socialnega zivljenja. Zanimivi obcutki in radovedni pogledi starejsih ljudi, ko sem se sprehodil s fotoaparatom.
Pa vendar sem moral naprej. V “moj” svet. Svet hitenja in rokov, svet, kjer stejejo minute in se besede menjajo preko elektronskih medijev. Svet, katerega smo si sami izbrali. Verjamem, da se bom se vrnil v Radlje, ce ne drugace, da obcutim spet to lahkotnost zivljenja, ki sem jo zacutil tam in se sedaj razmisljam o njej.

p.s.: moje mnenje in videnje Radelj, ki pa se lahko dejansko razlikuje od zivljenja prebivalcev

KLIK

6 Responses to Radlje ob Dravi

  1. Andrej says:

    Zelo zanimiv opis :). Nisem iz Radelj, sem pa obiskoval OÅ  Radlje, živim kakih 9 km vstran. Z marsičem napisanim bi se kar strinjal :).

    LP

  2. ju-nov-hu says:

    No,to,to je že blizu tistemu,kar sem ti
    hotel sugerirati ob tvojem fotopisu iz slikovitega
    posočja…
    Takile “spejsd aut” kraji,kar se mene tiče,so še bolj
    zanimivi,kot trendi kič a’la Kobarid et cetera.
    Pohvalno,kakopak!

  3. Vesna says:

    Hmmm… Ja, Radlje imajo dušo. Ampak ne, ko moraš živeti tam. Oz. v bližini. In si vajen drugačnega sveta. Mene je kar zvijalo, ko je bilo treba v Radlje po nakupih. Razen pekarne, mesnice in gostilne… Težko sem se znašla tam. Je pa lepo za sprehode. Sam center. Če se pa sprehajaš bolj v notranjost, prosti Dravi, tam pa se že preveč pozna modernizacije in hiše, ki so zrasle iz danes na jutri. Pa še preskok je velik. V eni ulici si desetletja nazaj, v drugi pa že v “kvazi” sedanjosti.
    Ja, ampak si mi vseeno vzbudil malo nostalgije. Ta vikend…

  4. Jernej says:

    Ma ne pretiravaj, bla, bla… Za vsak tako velik slovenski kraj bi lahko kej tacga napisu, a ne?!? :) …zadnje 3 vikende bil tam…

  5. had says:

    p.s.: moje mnenje in videnje Radelj, ki pa se lahko dejansko razlikuje od zivljenja prebivalcev
    :)

    jaz sem jih dozivel tako.. ti pa verjetno drugace.. pa ne zivim v velikem mestu.. ravno nasprotno..

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.